Ravnateljev kabinet

Albus se je po dolgem času vrnil nazaj v svoj kabinet, kajti čez poletje je imel veliko opravkov na ministrstvu in drugod po svetu, tako da ni nič počival.
Videl je, da so vsi srebrni aparati na mizicah mirno počivali in iz nekaterih se je rahlo kadilo, a drugače je bilo vse urejeno.
Slike nekdanjih ravnateljev so na zidu dremale in ko se je Albus vsedel za svojo mizo je nekdanja ravnateljica spregovorila z slike "Lepo da ste se vrnili Dumbledore. Poleti je bilo brez vas tukaj tako zelo pusto, a zdaj je spet tu šolsko leto in ne boste kar tako odšli kaj?"

Ravnatelj je pogledal nekdanjo ravnateljico in se je nasmehnil ter dejal "Res je Fionora. Čez poletje sem imel veliko stvari za opraviti, a zdaj ko se je pričenjalo novo šolsko leto bom ostal tukaj na šoli, kajti vse pomembne stvari sem uredil na srečo."
Tedaj je vstal, ter nahranil feniksa, ki je prišel z njim ter nato počasi odkoral do omare ter jo z zamahom palice odprl, da je pred seboj zagledal veliko posodo - mislito.
Z palico si je nato šel k senci ter zamižal in iz njegove glave se je po palici v skledo vlil curek srebrne tekočine.

Mimo ravnateljevega kabineta je korakal Podravnatelj, Mike Trundell, ki je poznal Albusa, že iz mladih let. Stopil je do Gargojle in s palico zamahnil. Gargojla se je umaknila in že so se mu pokazale stopnice proti Albusovi pisarni. Korakal je in korakal in že je bil pred vrat. S palico je dvakrat udaril po vratih in jih potem odprl. " Albus, prijatelj moj. Videla se nisva od prejšnega leta. Vidim, da si še vedno isti!" je dejal in se nasmejal. Stopil je bližje Albusa in mu podal roko. Svojo čarovniško palico je spravil, ogrinjalo odmaknil izpred obraza in se lepo nasmejal. " Fionora, lepota moja! Kako pa ste?" se je nasmejal in dejal portretu nekdanje ravnateljice. Nato je še malo pogledal bolj desno in opazil portrete vseh ravnateljev in ravnateljic, ki so kdaj bile.

Ravnatelj je slišal, da se je gargojla premaknila, kar je pomenilo, da je nekdo stopal proti njegovim vratom, zato je na rahlo zamahnil z palico proti omari z mislitom in vrata omare so se zaprla, Albus, pa se je nato ozrl k vratom.
"O Mike, pozdravljen. Seveda, še vedno sem isti, čeprav nosim morda kakšen križ več, a pred teboj še vedno stoji stari Dumbledore, ki si ga vajen iz preteklosti. Fionora pa je kar dobro, saj me je začela že ob prihodu spraševati o marsičemer, kot po navadi."
Albus se je počasi posprehodil nazaj do svoje pisalne mize, ter se vsedel na svoj stol.
"Kar sedi prosim Mike. Dobro je, da si se oglasil pri meni, kajti morava se pomeniti par reči v zvezi z šolskim letom in nekaj malega tudi o mojih opravkih, ki sem jih imel opraviti med počitnicami, ki zameni niso bile nič kaj počitniške.
Čaj morda?" je dejal ravnatelj in se skozi svoja drobna očala zazrl v podravnatelja.

" Dobri stari prijatelj! Držiš se kot rožica! Nisi se dosti spremenu, razen te brade!" je dejal in se nasmejal. " Glede šolskega leta pogovor imam čas ne skrbi! Torej imaš nekaj za naredit!" je potiho rekel." Ni problema, kar povej. Sama ušesa so me!" se je nasmejal in pogledal proti njemu. Opazil je čajanko in Albusa, ki mu ponuja čaj." Prijatelj! Poznaš me bolj kot nobeden! Seveda, pa malo tistega žganja lahko! Sej veš!" je rekel in se glasno zahrohotal." Oprosti, kdaj me zanese in se preveč nasmehnem!" je dejal in ga resno pogledal. Posedel se je in dejal." Torej, kaj si mi hotel povedati glede tvojega dela med počitnicami in glede šoslkega leta!" je rekel in napel ušesa.

"Vem da te zanese, a na to sem že navajen Mike, tako da pred mano nimaš kaj skrbeti. Če želiš, se lahko počutiš zelo domače, kajti Bradavičarka je tako rekoč naš dom" je dejal Albus ter se nasmehnil . Tedaj je na plan znova iz plašča potegnil palico ter na rahlo zamahnil z njo proti čajanki in pred Mikea se je postavila skodelica polna toplega čaja."
Ravnateljev obraz se je tedaj zresnil in se ni več smehljal, pač pa se je pozorno znova zazrl v podravnatelja in tiho dejal "To, kar ti bom zdaj povedal ni za vsaka ušesa, saj niti še nisem prepričan o mnogih zadevah, a nate se lahko zanesem in vem, da skrivnosti zadržiš zase, zato ti bom torej povedal, kar sem odkril."
Albus je zavzdihnil in nato dejal "Poleti sem bil velikokrat na ministrstvu, kjer sem od ministra izvedel, da se v čarovniškem svetu dogaja nekaj čudnega. Nekaj čarovnikov je odpovedalo svoje delo na ministrstvu in so šli po svoje, v zadnjem času pa se je zgodilo tudi kar nekaj napadov na bunkeljne.
Šel sem si tudi ogledati kraje, kjer so se zgodili napadi in vsepovsod so bili bunkeljni mrtvi, njihovi domovi pa uničeni. A nekaj mi je reklo, da so vsi ti napadi povezani in z njimi nas želi nekdo opozoriti nase, seveda pa ta ni sam.
Počasi me moje uganke vodijo do tja, da bomo morda spet kmalu dobili novega temnega coprnika.
Zaradi tega Mike, bo potrebno, da so učenci med šolskim letom varni in ne smejo izvedeti za moje sume, dokler se ne uresničijo.
Nikakor pa ne smejo iti na prepovedana mesta."
Ravnatelj je obmolknil in se zazrl skozi okno, po kabinetu pa je vladala velika tišina, le feniks je občasno od sebe spustil kakšen glas.

Previdno je poslušal ravnatelja, kako mu govori skrivnosti, katere je izvedel prek poletja. Poslušal je vse glede napadov in kaj se je dogajalo. " Torej! Misliš da nekdo ubija in uničuje domove ter bunkeljne." je dejal in prekrižal je roke. " Glede varnosti učencev pa ne skrbi. Vse bom imel na očeh. Saj veš, da jaz vedno skrbim za učence, če so v nevarnosti!" je dejal. " Spet. Komaj smo prejšnega uničili in znova se je vrnil. Pri Merlinovi bradi!" je zaklel v čarovniški kletvici. " Tvoja skrivnost je pri meni zelo varna, nobeden jo ne bo izvedel. Toda glede tega se ne spuščaj preveč globoko, da te ne napade ta coprnik!" je zaskrbljeno dejal prot ravnatelju. " In jaz sem tudi nekaj slutil in ni mi všeč. Pa še bežni privid sem imel, vendar ga nisem mogel razbrati. Tako hitro se je dogajalo." je dejal in obmolknil. Pogledal je proti rdečemu feniksu in nadaljeval." Študentom lahko le prepovemo in z bujnim očesom pazimo na gozd, Meryascenno in ostale neprimerne stvari. Zatorej!" je rekel in počakal. Prijel je šalico in popil nalo čaja. " Glej. Tako ali tako imam namen odditi na Ministerstvo, ker sem dobil neko vabilo. Takrat se bom malo izmuznil in poiskal, če se kaj dogaja! Dragi prijatelj! Očitno bo spet vojna med Temno in Svetlo magijo!" je dejal in ga pogledal. Sam v sebi je koval jezo na tega, ki to dela.

"Da, tako je. Ko zaustavimo enega temnega coprnika se pojavi drugi, kajti brez teh, očitno življenja ni bi moglo biti.
Mislim pa, da bo ta, ki prihaja v javnost in čigar ime je še skrito v tančico veliko nevarnejši in mogočnejši od prejšnjega temnega čarovnika, zato bo treba res biti v pripravljenosti, poleg tega pa zaenkrat niti ne vemo, kakšne privržence si izbira, kako močni bodo in koliko jih bo.
Učencem ne bomo povedali čisto ničesar, saj jih ne nameravam ustrahovati, a ti vendarle popazi na teh nevarnih mestih, ki si jih omenjal, da ne bodo učenci zatavali tja " je tiho dejal Albus in njegov glas je bil rahlo zaskrbljen.
Tedaj se je zazrl skozi okno na prepele griče ob jezeru, katere je osvetljevalo jutranje sonce. Čez čas se je znova ozrl k podravnatelju in dejal "Imamo pa tudi to srečo, da se je temni čarovnik šele zdaj pojavil in je še zelo nemočen, tako da ne bo tvegal takojšnjih napadov na pomembne stavbe kot je Bradavičarka, vsaj dokler sem jaz tukaj ravnatelj. Tako da Mike, res popazi malo na učence in glej, da ne bodo šli na nevarne kraje.
Vojne in spopadi zmeraj bodo, čeprav sam ne bom našo šolo izpostavljal in z coprnikom naj v prihodnosti opravijo aurorji, čeprav bom verjetno obudil spet Feniksov red in to kar kmalu" je tiho dejal Dumbledore.

" To je res. Najbrž gre po stopinjah starega Temnega coprnika, ki smo ga uničili. Vendar tale bo bil malo boljši, malo bolj pripravljen kot je bil stari!" je dejal in nadaljeval:" Nekaj pa moram predlagati. Tam, v vasici Meryasceeno je hiša strahov, kajne. Mislim na Besnečo brunarico. Torej, ko sem hodil po šoli sem slišal, da bodo za počitnice šli obiskati besnečo brunarico, ki pa kakor vem je lahko središče vsega zla. Vem da se zdi čudno, ker so tam sami duhovi in tako, vendar. Spomnem se petdeset let nazaj, ko me je tam napadel en iz Spolzgada. Spomnem se dobro, ko mi je rekel, da vsakega ki pride notri, mora napasti po ukazu!" je dejal in obujal stare spomine. Pogled je obrnil proti oknu, ki je gledal na jezero in se je nasmejal ter povedal nekaj ven iz sedajšne teme." Stari prijatelj! Morda se spomneš tvoje prve izbranke tu ob jezeru. Kaj kmalu sta šla narazen. Moja je bila Julie, ki je pa nekaj let zatem umrla pod kletvijo. Lepi spomini me vežejo nanjo." je dejal in se nasmejal. " Zatorej, sprehodiva se proti Meryasceni, na en kozarec "ta močnega". Ti izbiraš gostilno!" je dejal in ga tako povabil. Čakal je na ravnateljev odziv, ki ga bo najbrž zavrnil, saj ima veliko dela.

"Ah, zdaj pa res ne morem iti v Meryascoveno, kajti imam veliko opravko še za opraviti, poleg tega pa mi ni do popivanja, kar ti dobro veš.
Komaj sem prišel namreč in zdaj bi rad v miru pregledal vsa obvestila z ministrstva za čaranje in tudi z ministrom bi se rad pogovoril o nekaterih zadevah, tako da morda kdaj drugič Mike, ko bo več časa. Pogovor s teboj me je veselil in res upam, da boš vse zadržal zase, učence pa boš nadzoroval predvsem na nevarnih krajih."
Dumbledore je tedaj sklonil pogled in na mizo iz predala zložil veliko pergamentih listov, ter vzel pero in začel na drobno nekaj pisati nanje.

"Tok tok tok" je tedaj zažvenketalo na vrata Albusove pisarne. Ko je Mark Neelstin prišel iz stopnišča se mu je zdelo vredno potrkati pa čeprav je Dumbledore že vedel da bo prišel saj je slišal hrup stopnic. Popravil si je svojo spolzgadovsko uniformo preveril če ima še palico za pasom nato pa še enkrat potrkal. Na Dumbledorja je gledal z starhospoštovanjem zato je počakal da mu bi profesor odgovoril.!

Albus je znova dvignil pogled, saj je bil rahlo presenečen tolikšnega obiska prvega dne in že se je zdelo, da postaja rahlo jezen, nakar je rahlo nasmehnil in mirno dejal "Kar naprej prosim."
Tedaj se je zasukal k Mikeu, ki je tiho sedel in o nečem premišljeval ter mu rekel "Kar velik obisk imam prvi dan, očitno ne morejo brez mene. Me res zanima, kdo je zdaj in kaj si želi" je mirno dejal Albus in se zazrl proti vratom in skozi drobna očala opazova, kdo bo vstopil v njegov kabinet.
Feniks se je rahlo oglasi, a je zelo hitro spet utihnil.

Mark je vstopil. Z majhnim priklonom je pozdravil Dumbledorja ter malo pomahal Mikeu. " Pozdravljeni gospod ravnatelj in gospod podravnatelj!" je mračno dejal Mark. Z globokim glasom je nadaljeval:" Kot že veste sem pred 2 leti obiskal takratnega ravnatelja A. Treppeta, takrat ko ste bili vi gospod Dumbledore podravnatelj. Kot veste sem takrat zaprosil za mesto učitelja obrambe a je ravnatelj odklonil. Sedaj stojim tu ponižno pred vami in vas prosim da mi odobrite to mesto kajti mlade bi veliko lahko naučil u črni magiji no ...saj veste kako je slaba in tako naprej" se je nasmehnil proti koncu stavka.

" Mark, pozdravljen!" je dejal Mike in pogledal proti Marku Neelstinu. " Veš Mark, prejšni ravnatelj je bil res težak, poznal sem ga." je dejal Marku v spodbudo." Dvomim, da ti bo Albus ne odobril položaja! Kajne, Albus!" je dejal in pogledal proti njemu. Vstal se je in mu podal roko. " Sedaj mi oprostite gospoda. Moram po nekaj v vas Meryasceno. Veselilo me je!" je dejal in se odpravil proti vratom ." Pe še nekaj Mark, danes popoldan, po ceremoniji se mi pridruži na čaju v moji pisarni od Podravnatelja. Nekaj se bova zmenila!" je dejal in se opravil. Odprl je vrata in s palico pokazal na stopnice. Nato so se prikazale in šel je.

"Pozdravljen Mark. Kar sedi prosim" je dejal ravnatelj, ko je Mark vstopil v njegov kabinet. Nato se je Albus poslovil od podravnatelja, ter si pred seboj na mizi pričaral kozarec soka in srknil požirek.
Naposled je dvignil pogled in se pozorno zazrl v Marka ter dejal "Spomnim se, da si prosil ravnatelja Treppeta za službo profesorja obrambe pred mračnimi silami, a on ti je ni želel dati, kajti bil si premlad in s tem sem se trinjal tudi sam. Šele dve leti sta minili od tistega dne in zopet si me prišel prositi za to mesto.
Moraš vedeti Mark, da biti profesor ni tako lahki poklic za mlade ljudi, poleg tega pa se je s črno magijo nevarno ukvarjati, kajti lahko sam postaneš njena žrtev in takrat te več ne izpusti iz krempljev."
Ravnatelj je sklonil pogled in se zazrl v svoje dlani. Čez čas pa je znova pogledal Marka in tiho ter premišljeno dejal "Ampak dajem ti vendarle priložnost, da se izkažeš, kajti v teh dveh letih si še bolj dozorel in morda ti bo to šlo.
Obljubiti pa mi moraš, da se ne boš preveč ukvarjal s temno magijo, pač pa uči učence bolj teorijo iz tega predmeta in ko boš vedel, kakšen je tvoj učni načrt, mi ga predaj, da si ga ogledam. Če boš to naredil, potem brez pomislekov lahko učiš."

"Torej sedaj, se ne učimo več o stvareh kot smo se nekoč, direktno ter neposredno sedaj se torej vse obravnava le teoretično in brez direktnega pristopa. Ampak naj bo Albus kot boš ti rekel vendar jaz sem hotel da učenci spoznajo tudi drugo stran magije in tudi envarne stvari saj bi se potem lažje odločali kaj je prav in kaj je narobe. Seveda nisem mislil da bi to seznanjal vse letnike samo 5 in 6 bi spoznavali bolj nevarne stvari. Kajti oni bi veliko lažje razumeli saj so se že veliko naučili torej te prosim dovoli mi da jim pomagam rrazumeti kakšne pota so ubrali nekateri čarovniki obljubim da ne bom takoj začel z novačenjem" utihnil je. Povedal je nekaj kar ne bi smel.. Izgovoril se je. Naprej je raje utihnil in počakal na to kaj bo rekel Albus.

"Magija se v vseh stoletjih ni bistveno spremenila in na Bradavičarki poučujemo že stoletja na podoben način. Neposredno in direktno tudi ni najpametneje vseh stvari pokazati Mark, kajti učenci lahko odnesejo iz takih ur slabe izkušnje, poleg tega pa morajo znati tudi teorijo, kajti brez te, tudi praksa ni učinkovita, kar ti dobro veš.
Na začetku boš poučeval predvsem teorijo, da vidim, kako se izkažeš, kasneje pa lahko tudi praktične pristope" je dejal ravnatelj ter še vedno pozorno opazoval mladega profesorja.
"Kot tudi veš, učenci ne smejo biti ogroženi, ali ne smejo dobiti nobenih poškodb tukaj v šoli, tako da ti odgovarjaš zanje pri svojih urah. Zaupal ti jih bom in bom videl čez čas, kako si jih poučeval."

"Vredu" je dejal in odšel proti veliki dvorani.

Ravnatelj je sledik z pogledom Marku do vrat, tedaj pa, ko je ta odšel je čarovnica na sliki dejala "Previden bodi Albus. Ta mladenič mi je kar malce grozen in mi ga je strah, saj sem v njem čutila mrak in mraz. Prepričaj se, preden koga vzameš k sebi, kajti lahko ti ravno ta izkoplje grob."
Ravnatelj se je zazrl k sliki čarovnice in dejal "Pomiri se, pomiri. Mark ni slab človek, le slabo preteklost je imel in to je vplivalo nanj.
Je eden najboljših čarovnikov, kar sem jih kdajkoli videl in dam mu priložnost da se izkaže. Res je v njem čutiti nekaj mračnega in moči, ki se skriva, a zaenkrat bom na to pozabil."
Dumbledore je pogled sklonil, ter dalje nekaj zapisoval na svoj pergamentni list.

Profesor Mike Trundell je stal pred Gargoylo. Zamahnil je s palico in le-ta se je odmaknila. Že je stopal po stopnicah proti Albusovi pisarni. Ob sebi je premikal sprehajalno palico, nato pa z njo vstopil za Albusom vanjo. " No dragi prijatelj stari, nekaj sem se hotel pogovorti s tabo, ampak očitno si me prehitel!" je dejal in se nasmehnil. Iz torbe je povlekel stekleničko napoja, ki ga je naredil, vendar z neko napako, saj se mu je zdel predvsem čudno obarvan in drugačnega vonja. " No. To naj bi bil Felix Fenicis, napoj, ki naj bi te naredil srečnega in veselega, no sej ga poznaš!" je dejal. " Vendar barva in predvsem vonj je čisto drugačen kot pri Felix Fenicisu, ki ima precizen in sladek vonj. Kajne?" je dejal in čakal na Ravnateljev odgovor.

Ravnatelj je prvi vstopil v svojo pisarno in Mike mu je sledi do pisalne mize, ki je stala sredi okroglega prostora. Dumbledore se je vsedel za mizo in z roko zamahnil proti vratom, da so se ta zaprla.
Nato je pogledal stekleničko z napojem, ki mu jo je pokazal Mike "Da, prav imaš. To niti najmanj ne spominja na Felix Fenicis, kajti Felix Fenicis je poseben napoj, katerega barvo in vojn prepozna vsak čarovnik že na daleč, a ta zdaleč ni razveseljujoči napoj.
Rabili bi mojstra napojev, ki bi pregledal to zadevo, a ker ga žal nimamo, pusti napoj kar pri meni in ga bom sam pregledal. Kar sedi prosim"
Ravnatelj je vzel napoj, ter ga previdno postavil na mizo predse in se nato zazrl s svojimi modrimi očmi v podravnatelja in mu mirno dejal "Kje pa si našel ta napoj Mike? Namreč nenavadno mi je, da bi se ta napoj kar sam pojavil na šoli brez vsakršnega razloga."

" No ta se mi je ob prihodu v mojo pisarno pojavil na moji mizici. Najbrž je kakšno orožje pod kakšnim zarekom!" je dejal in začudeno pogledal proti Albusu. " Takšnega se spomnem iz preteklosti, ko mi je Spolzgadovec poslal Felix Fenicis, prav takšne barva. Seveda, moja dokaj pametna glava je napoj vzela in ga nekaj dni zatem razbila z Reducto-urokom!" je dejal. " Vendar vsebina je ob stiku z mizo povzročila mnogo škode, namreč razžrla je delček mize v Veliki dvorani, morda je še danes tam znak le-tega!" je dejal. Palico si je položil na noge in čakal na Ravnateljev odgovor. " Seveda lahko probaš s kakšnim zarekom izvedet kaj je to. Sej veš stare zareke in kletve, ki so dovoljene osebnostim v vodstvu šole in ministrstva." je dejal in se spominjač teh urokov.

"Ja, verjetno imaš prav" je zamišljeno dejal Albus in tedaj vstal, ter vzel napoj v roke. Počasi je z njim odkorakal do velike omare, ki je stala ob robu kabineta blizu mislita ter odprl predal. Vanj je previdno položil stekleničko z napojem in nato zaprl predal ter vzel na plan palico in z njim zamahnil proti predalu. Zasijala je modra luč, ki pa je hitro izginila in tedaj se je ravnatelj vrnil k svojemu stolu, ter sedel nanj.
Roke je položil na mizo in jih sklenil, ter se zazrl v podravnatela in čez čas dejal "Morda je napoj nevaren, morda ni nevaren a dejstvo je, da se tam ni znašel po naključju. Raje pustiva zdaj te zadeve, saj bom naprej to sam dobro preučil in tedaj bova o tem razpravljala bolj natančno.
Kakšen se tebi zdi kaj profesor Neelstin? Zanima me tvoje osebno mnenje o njem."

" Torej želiš moje mnenje o Marku, Marku Neelstinu!" je dejal in se nasmejal. " On je zame še navaden mladenič, ki ne ve kaj uči in nekje pri sebi skriva nekakšno skrivno moč in nek načrt dela." je prepričevalno rekel in nadaljeval:" Mislim, da bi se ga moralo odstaviti iz stolčka učitelja Obrambe in ga dati na drugi predmet, saj po moje je lahko obramba nevarna! Ker kakor vem je njegova preteklost bujna in strašljiva. Za marsikaterega!" je dejal in ga pogledal. " Nevem, nekako mislim, da je v Marku želja po nekakšnem maščevanju, oziroma bolje rečeno, večji moči in prevladi. Tako kot je bilo pri prejšnjem Temnem coprniku, se spomniš!" je dejal. Nato je za trenutek obrnil pogled proti napoju nato nazaj. " Glej, zaenkrat... Nevem res nevem! Čudni so moji občutki glede Marka!" je dejal in pogledal Albusa.

Albus je zaprl oči ter si dlani položil preko obraza in tiho poslušal podravnateljeve besede. Tedaj je znova dvignil pogled in počasi spregovoril "Verjetno imaš prav Mike in Marku ni bilo dobro dati mesta profesorja obrambe pred mračnimi silami, ampak vedi tudi to, da sem mu to mesto prepustil zaradi tega, da res prepričam, ali ima kakšne zle namene. Pri tem predmetu bo to najhitreje pokazal in ta vest se bo tudi najhitreje razširila naokoli, tako da bomo prej vedeli.
Zaenkrat naj še kar uči ta predmet in videli bomo kako bo predaval. Njegov učni načrt ni izdal ničesar, kar ne bi smel izdati, a vendarle žrlele kletve me prav zanima kako jih bo učil. Zatrdil mi je, da jih bo obdelal samo teoretično, a nisem prepričan, zato ga bom nadzoroval."
Ravnatelj se je zravnal na stolu in zavzdihnil " Nisem vedel da bo to šolsko leto polno skrivnosti in različnih ugibanj a kot kaže bo tako. Mark se je zmerom zanimal za temno magijo in bojim se, da bo šel po poti temnega coprnika, toda še preden to lahko trdim, moram dobiti dokaz za to dejanje. Ti pa tudi pojdi v prihodnosti k njemu in se malce pogovori z njim, morda ti bo kaj nenamerno izdal in ne drezaj preveč vanj, ampak lepo počasi."