Kabinet Napojev

Po uri napojev se je Nisrine rada vrnila v svoj kabinet. Sprehodila se je do svoje netopirke in jo odsotno pobožala za ušesi. "Pa smo konec za danes," ji je zamrmrala in se usedla v globok naslonjač. Zamahnila je s palico in pred njo se je pojavil kozarec ognjenega viskija. Zadovoljno se je pogreznila vanj, nato pa z užitkom in čisto počasi začela srkati močno tekočino. Zaprla je uči in se prepustila tišini.

Hitro je stekla do kabineta predstavnice spolzgadcev.
Skremžila se je ob misli na to kaj jo čaka za vrati…sigurno me bo natrpala z domačo nalogo, saj vsi vedo, da ne mara gryfondoma….
Vedela je, da je zamudila celotno uvodno uro, vedela je, da bo to profesorica s pridom izkoristila.
…kaj če raje, kar pridem na drugo uro, kot, da se ni nič zgodilo....
Nekajkrat je globoko vdihnila, nato pa pogumno potrkala.
Zgodilo se ni nič, zato se je odločila vstopiti. V trenutku, ko je odprla vrata jo je objel hlad, ki je bil tipičen za ta del Bradavičarke.
To, da soba ni imela oken, ji ni bilo niti malo všeč.
Profesorico je zagledala, kako sedi v svojem naslanjaču in pije neko čudno tekočino.
»Pozdravljena gospa profesor…em…iskreno se opravičujem zaradi odsotnosti pri uvodni uri, bila sem..em…zadržana, upam, da se lahko kako oddolžim«
Besede so ji komaj zapustile ustno votlino, saj se nikomur ni rada prilizovala, še posebej ne učiteljem, ki jih ni prenašala, a za voljo točk njenega doma, je pripravljena storiti tudi to.
Potrpežljivo je čakala na odziv profesorice.


( be gentle )

Zaslišala je, da je nekdo vstopil v kabinet. Dvignila je glavo in prvo, kar je zagledala, je bil gryfondomski plašč. Pogled ji je švignil k obrazu. 'Pa sem že mislila da sem rešena za danes,' je nejevoljno pomislila. Kozarec je odložila na mizico zraven fotelja. Še vedno je sedela.

"Ah, lepo da si se oglasila, gospodična... Whitwell. Smem izvedeti vzrok, da te ni bilo pri prvi uri," je mehko zašepetala, vendar se je njen glas odbijal od mrzlih sten, in bil jasno slišen. Njene oči so vztrajno vrtale vanjo in mirno je obsedela, prikovana s pogledom na učenko.

(special for you, young lady pa nikar ne pobegni )

Vprašanje jo je presenetilo, zato se je nekaj tihih sekund nemirno prestopala na mestu in razmišljala kaj reči.
»Slabo sem se počutila«, nič pametnejšega ji ni padlo na pamet, je bilo pa vseeno bolje kot resnica.
V resnici je zaspala, ni vedela kako se ji je to lahko zgodilo, še nikoli ni zaspala in s tem zamudila k pouku.
Prejšnjo noč je komaj da zatisnila oči, različne misli ji niso dale miru, nato pa je enkrat sredi noči padla v trden spanec.
Verjetno tako trden, da se ni mogla zbuditi k prvi uri napojev.
Ob tej misli je malce zardela, ampak ni odmaknila poglede od stroge profesorice.

Nisrine se je prek obraza razlezel hladen nasmešek. "Aha, zaspala si," je po nekaj sekundah lahkotno izjavila. "Seveda, kdo se ne bi počutil slabo že prvi teden šole... Ampak se zgodi, kajne?" jo je porogljivo zbodla.
Ni bila ravno mojstrica v čitliviji, vendar je z njenih rahlo pordelih lic razbrala, da to ni bila vsa resnica. Vendar vanjo ni silila.
"No, za nalogo je do naslednje ure treba prebrati osnove azijskih protistrupov in o njih napisati krajši povzetek. Do naslednje ure ga pričakujem tudi od tebe," je dodala in jo hladno pogledala. Naenkrat je vstala s stola in odkorakala do svoje netopirke in jo odsotno pobožala za njenimi ogromnimi ušesi. "Še kaj?" jo je vprašala, ne da bi jo pogledala.

Rachel se je osuplo zagledala v profesorico…kako ve, v naslednje moram biti bolj pazljiva…
Pridno je poslušala, kaj mora storiti do naslednje ure.
... cjo, sovražim domače naloge…
Netopirka, ki je skoraj negibno visela na svojem mestu, se je Rachel zdela srhljivo.
Komaj je čakala, da se pobere iz tega čudnega kabineta.
»Em.. ja to je vse,hvala… naloga bo do naslednje ure pripravljena«.
Obrnila se je in hlastno odprla vrata, a še preden jih je za sabo zaprla se je poslovila.
Za vrati je olajšano izdihnila…no čeprav sem dobila domačo nalogo, tako kot drugi, vsaj ni odvzela točk mojemu domu…
Hitro je stekla po hodniku in po stopnicah navzgor…stran, stran od te ječe…

Nisrine se je odostno smehljala. Po glavi se ji je pletlo mnogo stvari. Ena izmed teh je bila, da je treba to živahno Gryfondomovko imeti na očeh. In tistega učenca, ki ga je Nisrine vzela 'na piko', običajno niso čakale najbolj prijetne in prisrčne ure.
Še vedno je bila s hrbtom obrnjena proti izhodu iz kabineta, in ni se obrnila, ko je Rachel hitela skozi vrata. Nekaj časa je le nemo stala in božala Blix, nato pa se tudi sama obrnila in odšla iz kabineta, namenjena proti hodniku labirintov, ki jih je Bradavičarka skrivala v podzemljnih ječah...

________________________________________________________________________

Po zajtrku se je odpravila v svoj kabinet. Potrebovala je čas za premislek. Tišino, mir. Za to je bil njen kabinet več kot pripraven. Večina učencev se ga je tako ali tako izogibala, profesorji pa jo običajno niso nadlegovali. Komaj je prišla, se je zleknila v udoben naslonjač in nekajkrat globoko vdihnila. Slišala je samo tišino in bitje svojega srca.
Nekaj minut je tako obsedela, z zaprtimi očmi v objemu naslonjača, nakar so se sveče na stenah ugasnile. Sedaj je dajala svetlobo le leščerba z mize, kjer je dremala njena netopirka. Nisrine je našpičila ušesa. Nekdo prihaja...

[Vic ]

Ob nenadnih zvokih se je Nisrine zdrznila in skočila s stola ter že odprla usta, da bi nadrla nenajavljenega vsiljivca. Iz oči so ji skakale iskre in bila je razkačena. Samo da je videla svojo prijateljico Vic pa se je njeno razpoloženje v trenutku spremenilo. Čez obraz se ji je risal velik nasmešek.
"Vic, draga moja, ne straši me, jaz ne vem, kdo bo naslednji trenutek vdrl v moj kabinet," je sarkastično rekla, vendar se je zasmejala in objela prijateljico.
"Kje si bila toliko časa, pogrešala sem te?! Zakaj se nisi oglasila prej?" jo je nesramno pobarala in se ji nasmehnila. Že naslednji trenutek je bila pri omari in iz nje vzela srebrnkast kozarček. Vanj je nalila ognjeni viski in nato dodala še kapljico napoja, ki ga je sama izumila. "Izvoli, kozarček starega dobrega viskija. In še kapljico mojega izuma, na katerega sem, mimogrede, sila ponosna, za boljši okus, in za preprečevanje mačka," navihano ji je pomežiknila. Dobro se je spomnila tistih časov, ko sta se po dolgi noči zbujale čisto mačkaste...

Vic je veselo vrnila objem in sedla.
"Hja, saj vem, pozabljam, da drugi ne morejo gledati skozi stene," je rekla, čeprav tega tudi sama ni zmogla.
"Hja, po pravici povedano, sem pozabila, na tvoje zadnje pismo in ti nisem odgovorila.." Malo je počakala in vzela kozarec. Malo je nagnila in se nasmehnila, ko se je spomnila na stare čase.
"Dober je ta tvoj izum," je rekla z iskricami v očeh. "Torej; ko sem videla tvoje pismo je bilo staro že nekaj let. Sploh ti nisem upala odgovoriti, kajti bala sem se, da mi zameriš, ali da si jezna. Nenazadnje pa, da si pozabila name."
Prav tako kot Nisrine, se je tudi sama spomnila noči, ko sta se zbujali z glavoboli in potem nista mogli slediti predavanjem. Od takrat, ko je Nisrine zapustila Bradavičarko, se še ni napila.

[mal sm spremenila ]

"Kako bi bila jaz lahko jezna nate?" se je zasmejala Nisrine in zvrknila požirek viskija. "Tako ali tako pa... Bi pa ti morala vedeti da do tebe ne gojim nobenih zamer. Saj veš, vedeževanje in to?" ji je nagajivo zabrusila. Od nekdaj jo je rada zbadala s tem, to pa zato, ker sama ni imela posebnega daru, tako kot Victoria.
"Sicer pa, usedi se prosim!" je hitro rekla in pokazala na udoben naslonjač ob steni. Sama se je kaj hitro spravila vanj in srknila še en požirek, nato pa se je njen izraz na obrazu spremenil. Postala je mrkogleda in zamišljena. "Sicer pa, veš kaj sem danes izvedela?" jo je tiho ogovorila. "Iz Azkabana jo je pobrisalo 12 zapornikov. Vsaj mislim, da jih je bilo 12. Sploh ne vem, zakaj sem tako zaskrbljena... Eno izmed njih sem dobro poznala. Bili sva prijateljici... pa še vseeno ne vem kaj naj si mislim," naenkrat je postala zelo napeta. "Mislim, da je danes zjutraj Dumbledore namigoval, da bi se morala pridružiti njim, 'svetli' strani," je posmehljivo dodala in besedo 'svetli' domala izpljunila.

Nisrine jo je z zanimanjem poslušala, dokler je Vic govorila, ni niti pisnila. Tema jo je zanimala. Ko pa je med njima sedla tišina, jo je Nisrine po nekaj dolgih trenutkih prekinila. "No, saj me poznaš, jaz sem nevtralna, dokler ne izvem vsega, kar moram vedeti. Slišala sem, da se temni čarovnik bori za prevlado nad čarovniškim svetom in da... izžene bunkeljne iz našega sveta. Te ničvredne brezkrvneže... Je to res?" jo je na koncu vprašala. Zdelo se je da Vic veliko ve o dogodkih, ki so se zgodili pred kratkim. Nisrine je v Britanijo prišla šele na začetku šolskega leta in ni bila najbolje obveščena.
Preden bi lahko Vic kaj izjavila, pa ji je Nisrine postavila še eno vprašanje. "In nekaj mi povej... Kaj si Videla?" Z največjo pozornostjo se je obrnila k njej in se vprašujoče zazrla vanjo, njene sive oči so se svetlikale v temi in za trenutek je izgledala kot prikazen.

Nisrine jo je osuplo pogledala, nato pa z roko naredila eleganten gib in v Victuroiinem kozarcu se je pojavila nova tekočina viskija. Še vedno je pozorno gledala prijateljico in ni spregovorila besede, počakala je, da začne govoriti takrat, ko bo pripravljena. Tako sta lep čas sedeli v tišini. Nisrine je naredila nekaj požirkov pijače. Imela je občutek, da sliši celo tekočino, ki ji je toplo polzela po grlu. V temni jetnici kabineta je vladala groba tišina...

Zaprepadeno je zijala vanjo. Pričakovala je vse prej, kot pa tako zgodbo. Nekaj dolgih trenutkov je samo zijala v Vic in praznih misli gledala v prazno. Minile so minute. Nisrine je domnevala, da je Victoria tiho, da bi lahko sama v miru premislila, in to ji je dokaj ugajalo. V tišini je razmišljala. Po glavi so se ji pletle mnoge misli. Vse so se končale pri skrivnostnem otroku, ki ga je omenila Victoria. Končno, po dolgih minutah tišine, je Nisrine skupaj spravila le eno vprašanje. "Torej... glede tega otroka... 'bi bilo treba ubiti'... to pomeni, da bo preživel?" Bila je zmedena, pijača ji je že rahlo zameglila um in vedno težje je razmišljala. Opotekaje se je primajala do omarice in iz nje vzela stekleničko ter jo spila. Um se ji j zbistril, vendar vedela je, da bo to samo za nekaj minut. "Odločila sem se." je naenkrat izustila in stoje premerila prijateljico, ki je v roki vrtela kozarec.

Nisrine so se oči divje in zlobno pobliskale. Na ustih se ji je prikazal mehak nasmeh. Vzravnala se je in pogledala Victorio. Njune oči so se srečale. Nisrine je vedela. Vedela je, kam sodi. Sodi tja, na tisto 'stran', ki jo imenujejo temna. Zlobna. Vedela je, da je tam njeno mesto. Od nekdaj je bilo. Z vodjo ali brez.

"Spadam k temnim silam," je tiho rekla, s prizvokom ponosa in moči v glasu. "Črna magija me je od nekdaj privlačila, ljubila sem jo. Nepopravljiva je in mogočna," govorila je tiho, bolj sama sebi kot Vic, ki jo je poslušala. "Kdor se ji bo zoperstavil, bo moj sovražnik."

Še vedno stoje je visoko dvignila kozarec in pogledala Vic in ji pomignila, naj se ji pridruži. "Nazdraviva."

Viktorii je pogledala v oči in se ji nasmehnila. Visoko je dvignila kozarec in na dušek izpila vsebino kozarca. "Nepotrebno," ji je smejaje odvrnila. Pogledala je na strašljivo uro v kotu. Ob pogledu na čas se je nasršila. "O ne, kako čas prehitro beži!" je kriknila in mrko pogledala. "Čaka me ura napojev. Jupi," je sarkastično pripomnila in odprla omaro ter si zamenjala plašč. "In to čez... 3 minute? No ja, bom pa malo zamudila," se je zlobno zasmejala in se zopet obrnila proti Victorii. Spila je kozarček ali dva viskija preveč, vendar je vedela, da bo hitro minilo. Sploh pa se lahko obvlada. "Vic, upam da ne zameriš, ampak mudi se mi krotiti učence," se je zasmejala in jo lopnila po hrbtu. Hitro je ošvrknila ogledalo in pogledala svoj odsev. Vse v redu. Čakala je samo na Victoriin odziv, preden gre.

Marius je tekel proti kabinetu Napojev saj ni vedel, kaj lahko povroči strup. Ob prihodu je opazil profesorico. Pozdravil jo je s pogledom in stekel v kabinet.
" Profesorica! Pismo od McBridea, profesorja!" je dejal in ji na mizo položil.

Profesorica Nisirine!
Prosim vas da študenta Mariusa Mally oskrbite,
z napojem proti strupom (escender molucus).
Hvala.
Prof. Nicholas.