Kabinet Napojev

Nisrine je razkačeno pogledala učenca. "Če v naslednjo nočeš da ti v goltanec zlijem kakšen smrtonosni napoj potrkaj!" uči je jezno uprla vanj. Poznala ga je, Mallyja, malega in naivnega študenta, ki je vedno lazil za Potterjem in Blackom.
Ob Victoriinem skrivnostnem namigu so jo nemarno skeleli prsti. Rumeno stekleničko je ošinila s pogledom in se ljubeče zazrla vanjo. Vic je nahitro rekla kratek 'Adijo', nato pa se posvetila iskanju stekleničke. Kmalu jo je našla, bila je strupeno zelene barve in jo pomolila Mallyju v roke, nato pa ga porinila pred vrata kabineta. Mudilo se ji je na uro in ni hotela izgubljati časa z nesmislimi pogovori. Brez besed je odvihrala v učilnico.

Mally se je tudi odpravil v Vrbo Mesarico.

Luc je prišel do kabineta Napojev in se ozrl čez ramo. Glede na to, kako se je Avis sprva mudilo, je sam kar malo hhitreje stopil. Seveda je Avis zaostala. Prav predstavljal si jo je, kako razjarjeno leti čez cel hodnik in si v glavi že sestavlja scenarij, kako ga bo nadrla, ponesreči preklela in mogoče, ampak res mogoče, pustil pri življenju, če bo dovolj dolgo prosil.
Da se to niti slučajno ne bi zgodilo (Malfoyevi nikoli ne prosijo. Nikogar!), je potegnil iz plašča palico in jo usmeril v ključanico.
"Alohamora," je rekel tiho, da ga ne bi kdo slišal.
V ključavnici je škrtnilo in čim tišje je poskušal odškrtniti vrata. Seveda do ta, kot nalašč glasno zaškripala in Luc je zaklel.
'In to sedaj, danes in ravno meni,' je pomislil, čeprav je vedel, da vsa vrata škripljejo in to že vrsto let.
Ko ga je Avis dohitela je posmehljivo rekel: "Ups, malo prehitro?"
Vedel je, da več ne sme reči zaradi lastne varnosti.

Avis je pridrvela in kot je, po obrazu sodeč, Lucius že uganil, ni bila preveč dobre volje
"Ti teslo neumno! A si slučajno pomislil na to, da so vrata zavarovana z alarmnim urokom? Si preveril to? NE!!!" njen glas se je iz šepeta prerasel v polglasno govorjenje. Vpitja si vseeno ni mogla privoščiti. glasno je izdihnila te ruprlaroke v bok ter premerila vrata.
"Na srečo imaš več sreče kot pameti. , malfoy" je posmehljivo rekla ter izvlekla palico. preverila je, če je osba zaščitena s kakšnim urokom ter jo čez nekaj časa zadovoljna pospravila. Na plano je potegnila zmečkan listek, ki jima ga je pustil Snape.
"No, da vidim. Ti prinesi prv3e tri sestabine jaz bom poskrbela za ostalo. " listek je pretrgala ter mu izročila njegov del. Še vedno je bila rahlo jezna. Tole sodelovanje s Snapeom pa je sploh ni spravljalo v dobro voljo.

Malfoy je zadovoljno vdihnil zatohel zrak, ki je vel iz kabineta in pogledal Avis. Koliko učiteljev pa ima vrata zaščitenih z alarmnim urokom? Nobeden. In zakaj ne? Ker je njihova dolžnost, da zaupajo učencem. Vsaj tako je mislil Lucius.
"Palotova je predstavnica Spolzgada, vsekakor bi se izmazala precej bolje, kakor kakšen Pihpuffovec," je prepričano rekel Lucius, čeprav je bolje v tem primeru pomenil 25 točk minusa, namesto petdesetih.
Pogledal je na seznam in se namrdnil. Že takoj prva sestavina mu ni bila všeč.
"Dve nogi dolgonogega Zelene pajkovke?" je tiho vprašal. Kaj ima pajkovka s kačjim jezikom?
Ni je takoj našel. Sploh ni vedel, na kakšen način ima Palotova razvrščene sestavine, zato je kar dolgo trajalo, da je našel noge pajkovke.
"Še vedno žive črvičke?" je tokrat glasneje vprašal. "Bomo to pili mi, ali bomo to dali kači?"
Čeprav je pravkar postavil najbolj neumno vprašanje, se je njemu zdelo smiselno. Navsezadnje si je on najmanj želel spraviti to tekočino navzdol po goltancu.
Zdrznil se je in spet pogledal na seznam. Tokrat je bila sestavina vsaj približno normalna.
"Tri srednje velike liste iz Vrbe mesarice," je rekel sam pri sebi in začel iskati. Dolgo je iskal. In ni našel.
Čez vse police je šel kar nekajkrat, potem pa se je obrnil k Avis in skoraj zgrožen rekel: "Listov iz Vrbe mesarice ni!"
Ko je pomislil, kam bo moral iti po njih in kako težko bo priti do listov, se mi je zvrtelo v glavi. Upal je, da ima Avis kakšno dobr zamisel, kako priti do listov.

[mal komplikacij.. zima je. listou ni sploh, usaj na vrbi ne, sneg je pousod, tko da bo po tleh mal teži iskat, sploh za celimi listi.. heh.. upam, da maš ODLIČNO domišljijo..]

Avis, ki je nabrala že polovico svojih sestavin se je ob teh besedah ozrla k njemu. Namrščila se je,nato pa počasi dejala.
"nekje morajo biti..." v to je bila prepričana. Palotova je bila skrbna ženska in imela je vse sestavine vedno na zalogi.
"Poglej, magoče je kje kaka skrivna omara, polica, ali pa so vrata, ki sed elajo, da so omara,... pri merlinovi bradi, Malfoy, človek bi mislil, da e živiš v čarovniškem svetu!" zavila je z očmi ter iz omare ob sebi potegnila še dva kozarca.
"in pohiti, nimava sto let časa. če pride Filch alitisto njegovo odurno ščene..." kozarce je spravila v velik žep v svoji šlski uniformi ter se eprehodila porazredu, da bi našla še zadnjo sestavino s seznama. Zagledala se je v prazno steno...
"malfoy, ta stena je čudna..." je rekal čez čas. takoj, ko je to izrekla se ji je zdelo izredno otročje obtoževati steno čudnosti. A imela je prav. le kaj prqzna stema počne v shrambi prepolni omar? Obrnila se je k malfoyu ter privzdignila obrvi.


((ma ne morva po vrbi plezat sred zime ))

[torej bova pč brkale po čudnih stenah]

Malfoy je pogledal v smer, kamor je gledala Avis in rekel: "Res je nekaj čudno.."
Iz plašča je potegnil palico in jo usmeril v prazno steno, ki je stala točno nasproti vrat. Nekaj je zamrmral in stena se je začela premikat. Vsaj zdelo se mu je tako. Koščki kamna so se kot mravlje začeli premikati in umikati, dokler ni zazevala črna luknja tam, kjer je bila prej navidez neprehodna stena.
Malfoy je pogledal Avis in stopil proti luknji. Dvignil je palico in skoraj neslišno zamrmral: "Lumos!"
Ko je palica zasvetila se je pred njim pokazalo ogromno polic, ki so bila nabito polne vseh čudnih, redkih stvari, pa tudi tistih, ki si jeh težko dobil, čeprav jih je bilo po svetu ogromno. Med slednje so spadali listi vrbe mesarice.
"Ta ženska ima tukaj VSE! Poglej, tam je Luskolista Kravojedka, pa Pernati Ščurki.. Kje so listi?" Hodil je med policami in iskal liste.
'Nek sistem mora imeti. Po abecedi? Po redkosti?' je pomislil.
Takrat mu je posvetilo. Na prvi vrsti polic je bila Kravojedka, ki je zelo redka vrsta, na drugi Pernati Ščurki, ki so precej čudne stvarce, torej morajo biti listi Mesarice na tretji.
Odpravil se je do tretje vrste, na kateri bi morali biti listi. In tam so bili. Zamahnil je s palico in priklical k sebi kozarec z listi.
Ravno se je obrnil, da bi zapustil to sobo, ko je zagledal mačko, ki je bila nedvomno Filcheva zvesta spremljevalka.
Lucius je zaklel in hitro stopil v kabinet, stena za njim pa je bila ponovno neprehodna.
"Filch je nekje v bližini," je rekel. "Njegova mačka je bila med policami. "

((uuu, sori luc,nism vidla posta. že pišem))

Avis si je z gnusom ogledovala pernate ščurke, ko je tudi ona zagledla mačko. zavzdihnila je in tudi ona na plano privlekla palico. mačka je skočila iz ene police do druge. a skokoa nni dokončala. Avis je namreč siknila urok in mačka je sredi skoka padla trda na tla. spet ej zavzdihnila in izrekla nekaj, kar se je slišalo kot zelo mastna kletvica. obrnila se je k Luciusu
"Imaš? no, zdaj pa hitro od tod, da ne najde Filch naju tu z to napol mrtvo pošastjo." previdno je stopila iz sobe. Filcha ni bilo v kabinetu. Avis si je vidno oddahnila. natos e ej nečesa domislila.
"Tale urok naju bo naredil za 15 minut nevidna." zamahnila je s palico in izginila. enako je izginil tudi Lucius.
"Kje si?" je vpršala čez čas.

Lucius je zažvižgal ko je mačka kot kamen padla na tla. Nikoli ni nihče imel sreče s to mačko, tokrat pa mačka ni imela sreče z Avis.
'Verjetno si bo za vedno zapomnila, koga se mora izogibati,' je pomislil in se zarežal.
"Vse je tukaj," je oznanil Avis in na hitro pregledal sestavine. Domneval je, da imata vse, če ne se bo moral Snape pač nekaj drugega spomniti. Toda Luc se ni zavedal, da ni bilo tako preprosto.
"15 minut.." je rekel in pomislil, koliko potrebujeta do dnevne sobe. Ni želel, da bi postal viden kar naenkrat sredi množice učencev, ali pa bi zaradi svoje nevidnosti zamudil uro. Ampak slednje ga ni toliko skrbelo.
Na Avisino vprašanje se ni odzval takoj, saj si je dal opravka s sestavinami, ki jih je držal v roki. Potem je mučeniško zasopihal, kar je izdalo približno smer, kje je.

Avis je napeto prisluhnila in zaslišala pol metra stran od sebe dihanje. stegnila je rokov tisti smeri ter otipala Luciusova oblačila. prijela ga je za tisto, kar je bilo čutiti kot rokav ter ga potegnila za sabo do vrat. previdno jih je odpral ter pokukala čez odprtino, nato pa naglos topila nazaj ter se tako zaletela v nesrečnega luciusa
"Filch gre" je zašepetala in upala, da ne bo prišel glesa t v kabinet...

Lucius se je poskušal izmakniti Avis, pa mu to ni uspelo. Stopila mu je na nogo s tako silo, da se mu je stemnilo pred očmi. Iz sebe je iztisnil čuden zvok, ki ga bi normalen človek težko preslišal. Problem pa je bil, da ni bil prepričan, ali je Filch normalen ali ne.
"Upam, da tega ni slišal," je rekel kakor tiho je mogel in pogledal okoli sebe. Na tleh je zagledal mačko.
"Ti, Avis. Mogoče bi bil pravi trenutek, da tudi tole zver narediš nevidno, kajti če pokuka noter in jo zagleda.." Sploh si ni mogel predstavljati, kaj bi njihov zmešani hišnik nardil. Vsekakor dolgo časa ne bi prišla ven. Dovolj dolgo, da bi se že začela pojavljati.