Igrišče za Quidditch

Hannah je prišla na igrišče. Povsod okoli nje je bila skrbno negovana trava, edino pri obročih se je videla drobna mivka. ''Očitno Sindarotha še ni,'' je rekla, ko je stopila malo bolj naprej. ''Bom pa naredila kakšen krog z metlo, saj nisem letela že od zadnjega treninga lansko leto...da se spet navadim...'' In tako je zajahala metlo in se dvignila. Naredila je krog okrog obroče in preletela na drugo stran, delala zavoje, nato pa se spet spustila na tla. ''Torej ogreta sem, sedaj bom pa počakala na Sindarotha'' je rekla in se usedla na tribuno...

Plašč gryfondomske ekipe mu je opletal za nogami, medtem ko se je še vedno preklinjal in jezil sam nase, ker ni vzel svoje metle. Zato je moral iti po šolsko in tako je že hodil proti stadionu, čeprav še vedno jezen. A bodrila ga je misel, da bo lahko malo potreniral z članico ekipe, ki ima po njegovem v sebi tisti plamen, ki ga vsi dobri igralci nosijo v srcu..
Ko je že skoraj prispel do stadiona pa se je spomnil, da je pozabil žoge. Hotel je že steči nazaj v grad, v kabinet predstojnika, a vendar si je rekel, da ga ne sme več čakati, zato se je razočaran odpravil proti vhodu. Nakar je v garderobi zagledal škatlo. Veliko rjavo škatlo, na pokrovu katere, se je svetlikal grb bradavičarke in nekaj v njem se je nemirno premetavala in se zaletavalo v pokrov. "Ahh.. čisto sem pozabil, da je tudi tu eden zaboj že precej starih, a še vedno uporabnih žog.", z veseljem ga je pograbil, ter vstopil v stadion.. Tudi ti se nisi čisto nič spremenil, še iz časov mojega tretjega letnika, ko sem se prvič na metli odgnal s tvoje lepo pristrižene trate..
Skoraj je že pozabil, da je bil tukaj zmenjen za trening, a iskanje metle in škatle z žogami mu je čisto zmešalo spomin, sploh pa je ni videl nikjer, dokler se ni ozrl na tribune.." Pridi no dol", je zaklical in počakal, da se spusti.. "No dobro.. Ker prvič po dolgem času zopet sediva na metli predlagam, da se najprej malce ogrejeva in nato vzameva lokl.. se strinjaš..sicer pa še sploh ne vem katero pozicijo igraš..", je nato pristavil, osedlal svojo metlo, ter se odrinil od zelenice.. Najprej počasi, nato pa vedno hitreje je začel švigati okoli stadiona, v zraku je delal razne vragolijo, da preizkusi če je še v formi. Naredil je dva lupinga in tri obrate, nato pa se zopet spustil na tla.. "Si pripravljena", se nasmehnil, ter odprl zaboj, ter iz njega dvignil lokl.. "Pa začniva", spet je osedlal metlo in se odrinil od tal.. "Poiskusi ujeti", je še dejal, počakal da se Hannah dvigne nato pa lokl zalučal proti njej.

Hannah je že skoraj zaspala od dolgčasa. Minute so se ji zdele kot ure. Pa le kje se mudi? se je spraševala. In kmalu je zaprla oči in zaspala. Sploh ni več vedela koliko je ura. Prepustila se je sanjam. Bile so lepe dokler jih ni prekinil glas Sindarotha, ki očitno ni opazil, da je zaspala. Hitro se je zdramila in vprašala: ''Le kje si hodil toliko časa? In zakaj imaš v roki staro šolsko metlo, ki je že čisto brez ščetin? Se ti je kaj zgodilo?'' Hitro je vstala in šla s tribune. Odkorakala je proti Sindarothu in odgovorila: ''Zasledovalka sem. Si pozabil...mislim da sem ti že povedala...ali pač...'' Usedla se je na metlo in naredila en krog, da bi se dokončno zdramila. ''Sicer sem se pa med tem, amm...ko sem te čakala, amm... že malo ogrela. Naredila sem nekaj krogov po stadionu. Ampak mi ne bo škodilo če jih naredim še nekaj,'' se je nasmehnila in naredila nekaj krogov in lupingov. Ter se ustavila. ''Torej kar začneva?'' ga je vprašala in naredila še en krog. ''Pripravljena sem!'' je odločno povedala. Ko ji je lokl zalučal je mislila, da ga ne bo ujela, ker je letel z veliko hitrostjo. ''Huh...'' je zavzdihnila in mu ga podala nazaj...

Mike, ki je bil nekako namenjen v Ravnateljevo pisarno je odvedlo ven iz šole. Stopal je po poti, ko je zagledal Quiditch igrišče, na katerem je v mladosti preživel mnogo prostega časa. Sam je bil zasledovalec in kapetan Drznavraana. Približal se je igrišču in takrat je opazil dva Gryfondomca na igrišču. " No, no, no! Lahko bi proti njim zaigral eno tekmico!" je dejal in vstopil na igrišče. " Arias! Torej jaz sem Mike, me poznata kor podravnatelja in učitelja Spremembe oblik. A bi vidva proti meni oddigrala eno tekmo za sprostitev. Saj veste, ko sem še jaz hodil na to šolo sem bil kapetan in zasledovalec Drznavraana, ki je enkrat osvojil pokal. Zatorej ste za eno!" ju je z ojačanim glasom vprašal in vmes še priklical svojo metlo:" Accio metla!" je dejal in kmalu je prispela. Povzpel se je nanjo in odletel do Hannah.

"Hja.. Moral sem skočiti v po šolsko metlo, saj em..sem svojo pozabil doma", je okleval, ker mu je bilo to še samemu sebi težko priznati, kaj šele, da bi to povedal komu drugemu. Nato pa sprejel vrnjen lokl.. Dober met in ulov.. Tega nisem pričakoval.. "Ah ja.. seveda.. to da sem metlo pozabil me je čisto vrglo iz tira.. ampak tudi če ne bi vedel, da si zasledovalka, bi po tem metu to lahko sklepam", se je nasmehnil, ko je lokl ponovno zapustil njegovo roko, ter v dolgem loku poletil proti Hannah.. "Dobro ti gre.. sedaj pa si poizkusiva podajati v letu", svojo metlo je zaradi starosti komajda obdržal v ravni liniji, ko se je poskušal poravnati s zasledovalko.. "Ja.. ta metla mora iti.. babici bom poslal sovo naj mi pošlje moj čistomet.. Potem bomo lahko govorili o letenju", se je nasmehnil, ko je ujel njen pogled na metli.. "Dobro poženiva zdaj", svojo metlo je spodbodel, da je začela leteti naravnost, nato pa se pripravil, da sprejme žogo.. Minute so se mu zdele sekunde, ure pa minute, tako se je zabaval na prvem treningu, bil je vesel, da je odkril novi talent v svoji ekipi in prav tako je bil vesel, da je po dveh mesecih zopet mirno sedel na metlo, brez da bi skrbel, da ga bo uvidel kakšen bunkelj.. Čeprav je bila šolska metla že pošteno dotrajana in težko vodljiva, je Sindaroth vseeno uspel metlo obdržati v ravni liniji z Hannnah. Tako sta letala gor in dol, ter si podajala rdečo žogo, ki je bila malo večja od štamfa.. Pa poglejmo, kako meče žogo v obroče.. samo še ta preizkus mora prestati, si je misli.
Nato pa je tišino zmotil glas, ki se ga ni dalo zgrešiti, njegov ton je bil globok, a igriv obenem.. Grayfondomski zasledovalki je s kretnjo namignil naj se spustita.. Podravnatelj hoče tekmo.. hehe zanimivo.. A sam se ni niti približno ni hotel spustiti irno, učitelju za spreminjanje oblike je hotel pokazati, da njegovemu domu ne bo prizanašal s zadetki, zato se je odločil, da bo izvedel Ulrischevo zvijačo.. Vedel je, da ga metla verjetno ne bo ubogala in bo pristal na tleh.. A če mu uspe bo podvig še toliko večji..
Metlino konico je nevarno usmeril v tla in se prepustil, kaj prepustil, še bolj jo je spodbodel.. takrat za njega čas ni več obstajal le še metla, ki bo kmalu trčila.. Ravno v tistem tenutku se je spet zavedel, da se igra z življenjem in poizkuša narediti eno najzahtevnejših zvijač v quidditchu.. Ko je bil še pet metrov nad tlemi, mu je začelo v glavi zamolklo udarjati mimo ušes mu je močno pihal veter.. Še malo.. Bil je še samo tri metre nad tlemi.. Še en meter.. Takrat pa je ročaj metle z vso močjo potegnil k sebi, da jo je usmeril nazaj v zrak.. Zdelo se mu je, da se je dotaknil tal, a za to mu je bilo vseeno.. Videl je učiteljev presenečen obraz in nato je metlo mirno spustil na zelenico.
"Naj bo.. igrala bova z vama.. a samo da veste, če mislite, da bomo z vašim domom prizanesljivi se motite.. ", je nazadnje dejal z glasom, ki je njegove ustnice ukrivil v posmehljiv nasmešek.."In če mislite, da imate kašno možnost.. se motite..", vrgel mu je lokl in še dejal ".. lokl je vaš", s temi besedami se je odrinil od tal ter zavzel svoj prostor kot srednji zasledovalec.."Igrajmo..", je še nato zakričal učitelju in se pripravil..

Hannah je spet ulovila lokl in mu jo podala nazaj. Kar gre mi, si je mislila, tega sploh nisem pričakovala. Sploh pa ne po prvi vaji po dolgih počitnicah. Ubistvu se mi zdi da tako dobro še nisem igrala. Mogoče mi je pa pomagal spanec...kdo ve...
Med premišljevanjem je komaj ujela Sindarotha, ki ji je rekel, da bosta probala to izvesti med letenjem. Vzela je palico in zaklicala: 'Accio metla', čeprav je bila čisto blizu nje, je to naredila zgolj zato, da bi potrenirala osnovni priklic. Ko je metla prišla do nje jo je zajahala in se vzdignila v zrak. Ujemala je rdečo žogo in jo podajala nazaj. Zdel se ji je prav zabaven trening. Gotovo je tudi Sindaroth opazil, da igram kar dobro, si je mislila Hannah, ko je z vso močjo zalučala lokl nazaj proti njemu. Res se trudim in upam, da se moj trud pozna.
Še nekaj časa sta se podajala, nato pa je zaslišala glas, ki je prihajal iz stadiona. ''Le kdo bi lahko bil?'' se je potihem vprašala Hannah in se ozrla proti tlom. Seveda! Bil je podravnatelj in učitelj spreminjanja oblik. Ker ga ni dobro slišala je konico metle obrnila proti tlom in se v zraku ustavila. Hmm... učitelj naju prosi za manjšo tekmo...to bi bila lahko zame odlična vaja, si je mislila Hannah, potrudila se bom po svojih najboljših močeh, tako bo Sindaroth lahko videl česa sem v resnici zmožna, ko gre za res, če do sedaj ni spoznal. Pa še videl bo kako mečem v obroče.
Naredila je še en luping in se spustila na tla. Seveda se je strinjala z besedam, da Spolzgadovci nimajo šans, ampak spet jih pa ne bi smela podcenjevati. Mogoče so pa le boljši od nas, je mislila Hannah. Spet se je vzdignila v zrak in počakala na to, kaj bo naredil profesor Trundell...

" Jah no, sej ne mislim, da boste popustljivi do mene! Ampak, bomo videli!" je dejal in z lahkoto prijel lokl. " Sindarothn kajne? Tvoj udarec je odličen in s tem boš veliko Gryfondomu pomagal." je dejal in pomignil Sindarothu. " No pa začnimo!" je dejal in prijel lokl pod roko ter se pognal, močno koker je lahko. Veter mu je pihal v rjave, daljše lase in že je bil skoraj pred obročem. " Strelja Mike in...!" je dejal in z vso močjo odvrgel lokl proti obroču. " Ni šans da mi to obranijo!" je pri sebi dejal in se nasmejal. Vrgel je zavit, močen met, ki lahko pretenta vsakega branilca, ki je začetnik pri Quiditchu. Po opravljenem metu se je z metlo vstavil in se obrnil nazaj proti svojim obročem, branit dostojanstvo! " Dajmo no... Kaj še čakate." je dejal in se ustavil. Obrnil se je okoli svoje osi. " Vidva sta na vrsti!" je dejal in čakal na potezo.

Hannah je naredila en krog, nato pa je opazila kako je žoga, ki jo je zalučal profesor Trundell letela proti obročem. Metlo je namerila naravnost proti obročem in zletela proti njim, da bi jih obranila. Žoga se je z neznansko hitrostjo približevala proti njej. Hannah, ki ni imela pojma o tem, kako se brani pri Quidichu, je samo nastavila roko, da ji rdeča žoga ne bi priletela naravnost v obraz. Lokl ji je priletel čisto na desno stran sredinca in se tako zaustavil. Hannah je zabolelo. Stisnila je zobe a vseeno izdavila: ''Auu!'' upala je, da jo ostala nista slišala, saj ni hotela iti v ambulanto, saj ji je bil to najslabši kraj na Bradavičarki. Nato pa se je opogumljala z besedami: ''Saj ni nič...'' Lokl je prijela z drugo roko in zletela proti Sindarothu in mu podala lokl. Sama je šeenkrat pogledala svoj prst. Zgledalo je, kot da ni čisto raven. ''Tudi če z njim ni vse vredu, to tekmo s profesorjem morava odigrati, pa tudi če bo na koncu dvesto proti nič za njega...'' se je bodrila, a bolečina v prstu ni izginila. ''Če bo bolečina šeenkrat hujša, bom po treningu odšla v spalnice in vzela iz svoje potovalke majhno torbico s prvo pomočjo in si po bunjkeljsko skupaj povezala prsta, da bo imel pohabljeni prst opornico,'' si je zamrmrala in pogledala kaj bo naredil Sindaroth...

"To je pravi športni duh", jo je opogumil Sindaroth, ki je spremljal učiteljev met.. A že v naslednjem trenutku je lokl držal on, kapetan reprezentance.. Že je letel proti obročem, a ni letel s polno hitrostjo, letel prav nalahno, da sta se z Hnnah poravnala v napadalno formacijo... In že sta bila v napadu, lokl je zopet zapustil njegove prste in le ta je poletel proti zasledovalki. Nato je svojo metlo uperil v tla, in v polkrogu pod Hannah menjal stran.. "Podaj", je še zaklical in se pripravil, da pospeši metlo v primeru, če bo lokl zletel predaleč, a še vedno je zaupal v novi talent ekipe.. Trudi se, zelo se trudi.. Na njo upam, da bom lahko računal čez celo leto.. SI je mislil, ko je lokl zopet počival v njegovih rokah..
"To je to", je zaklical nato pa lokl zalučal proti desnemu krogu gledano z njegove smeri.. A ta met ni bil prežet samo z močjo in natančnostjo, temveč tudi z željo, dokazovanja in zanosa.. "Hannah poleti naprej, mogoče bo strel ubranil, oviraj ga, jaz pa grem branit obroče.. ", s temi besedami je nato na svoji metlo kakor hitro je mogel jadrno odletel pred obroče in počakal na razplet.

Portlin je korakal proti stadionu za metlo v eni in kijem v drugi roki. Hotel je malo sprobati svojo formo. Slišal je glasove, ki so prihajali iz igrišča. Nekdo je očitno že tam. Hotel je vaditi sam zato se je povzpel na tribune in počakal, da odigrajo svojo igro.

Hannah se je za trenutek ustavila. Pogledala je prst če je otekel. ''Malo je ampak ni tako hudo,'' si je zamrmrala. Nato pa zletela za Sindarothom. Kmalu je videla, da rdeči lokl leti proti njej. Ker ga je prepozno ugledala, ga ni dobro ujela, tako da ji je ušel iz rok. Z vso hitrostjo je se je spustila proti tlem in prestregla, da bi rdeča žoga padla na tla. Nato se je dvignila nazaj in ubogala Sindarotha. Podala mu je lokl natančno, tako da ga je lahko normalno ujel.
Nato je Sindarotha prehitela in zletela proti obročem, ki jih je branil profesor Trundell. Ovirala ga je, kot ji je naročil, Sindaroth in upala, da bosta zadela. Vem da mi gre dobro, lahko mi bi mi šlo pa še boljše...si je v mislih govorila Hannah in zalučala lokl proti obročem. Hmm...dobro, da sem opazila, da je profesor Trundell na njeni levi strani obročev, jaz pa sem zalučala na desno stran, tako da bo imel zelo malo možnosti, da obrani. Če pa obrani, pa ni samo dober zasledovalec, temveč tudi branilec, si je mislila Hannah. Zamižala je, ker ni hotela videti, ali bo zadela, ali pa bo zgrešila za najmanj deset metrov. Če bo zadela bo tako ali tako slišala veselje Sindarotha...

" Glejte, jaz moram iti. Obveznosti me kličejo in moram, moram iti. Adijo!" je dejal in odvrgel lokl.

Z metlo v roki je navdušeno korakala proti stadionu in komaj čakala da bo zopet letela. Ko pa je prišla do tja, pa je v zraku opazila tri zmazke. Prepoznala je profesorja in pa dva Gryfondomca. Profesor je očitno odhajal, daj je odvrgel lokl in se začel spuščati proti tlom. Toda Gryfondomca sta še vedno preletavala stadion. Na tribunah je prav tako zagledala eno osebo, vendar je ni mogla razločiti kdo je.
Še enkrat je poblisnila proti Gryfondomcema nato pa jezno stisnila zobe. Usedla se je na metlo in se odrinila od tal. Toda ni se namenila proti njima. Kot puščica se je pognala višje v nebo, lasje ter plašč pa so vihrali za njo in se vrtinčili v zraku. Občutek je bil nepopisen. Tara pa se je ponovno počutila svobodno. Naenkrat pa je ostro zavila in se pognala proti tlom. Na licih pa se ji je zrisal zvit drzen nasmešek in naenkrat je odjeknil krik, poln adrenalina in moči. Vrtela se je v zraku in se tik pred tlom trdo ustavila. Bila je zadihana, toda zadovoljna. Zopet se je začela počasi dvigati.

Hannah se je poslovila od učitelja: ''Nasvidenje, profesor Trundell!'' Nato pa je zletela do Sindarotha in mu dejala: ''Oprosti, ampak začela se bo ura urokov in moram iti.'' Spustila se je na tla in Sindarothu še pomahala v slovo. Šele tedaj je opazila dva Spolzgadovca. Ni se menila zanju. Pohitela je v notranjost Bradavičarke in odšla proti dekliškim spalnicam, da bi se preoblekla in se pripravila za uro urokov...

Še vedno je letel in nato se je učitelj nenadoma zaustavil in odšel.. "Verjetno se je ustrašil..", si je rekel, nato pa videl kako se tudi Hannah spušča proti tlom.. "Saj res ti trap.. Prva ura urokov se bo pričela", si je nato tudi sam zamrmral, ter se spustil proti tlom. Medtem pa je opazil neko učenko, ki je po uniformi sodeč obiskovala Spolzgad.. Ni ji namenil nč razen hladnega pogleda, nato pa je videl, da se je zastrmela nekam na tribune, tudi tam je zagledal neko močnejšo postavo, a tudi njemu ni posvečal pozornosti.
Lokl, ki ga je učitelj odvrgel je spravil nazaj v škatlo, ter jo odnesel v garderobo. A vse ni šlo po načrtih, ni vedel zakaj ste se štamfa tako močno zaletavala v pokrov, da je mogel Sindaroth kar dobro preprijeti škratlo, šele nato jo je lahko lepo položil na tla v garderobi.
No dobro.. Sedaj pa k urokom.. Si je še mislil, ko se oddaljeval od stadiona.. "Kmalu se bomo srečali z vami", si je še rekel, ko je pogled usmeril k postavi, ki je tedaj preletavala stadion.. Metlo je samo še nesel v šolsko shrambo, nato pa se kar v plašču moštva odpravil proi učilnici, saj ni hoterl tvegati zamudništva..

Remus je prišel na igrišče in se malce razgledal. Tam ni bilo nikogar. Zdelo se mu je da je nekdo na tribuni a se zanj preprosto ni zmenil. V eni roki je držal svojo metlo, v drugi pa Lokl, ki ga je prinesel iz zaboja v katerem hranijo vse žoge. Kot novi kapetan Drznvraanovskega moštva je moral biti v najboljši kondiciji. Usedel se je na metlo in se močno odrinil od tal. Končno je spet letel. Veter mu je mršil lase on pa se je zadovoljno smehljal. Šele takrat je v zraku opazil še neko postavo. Bila je oddaljena in vedno bolj se je oddaljevala. Remus pa je že obrnil metlo. Spustil je Lokl in mu dal nekaj prednosti, nato pa se je pognal za njim tako, da ga je dobil šele nekaj metrov pred zemljo ter se nato elegantno spet dvignil. To je nekajkrat ponovil, nato pa se je obrnil proti obročem. S polno hitrostjo je drvel proti obročem, v roki še vedno držeč Lokl, ki ga je nato vrgel skozi obroče. Poizkušal je z različnimi meti. Škoda da še ni imel sestavljene ekipe, saj bi resnično potreboaval branilca in ostale zasledovalce. Komaj je čakal da bo lahko svojo ekipo na treningih pripravljal za tekme.

Ko se je zopet bolj približala stadionu, je opazila, da ni več tistih dveh Gryfondomovcev. Za hip se je ustavila v zraku in s pogledom preletela okolico. Tista oseba je še vedno sedela na tribunah, toda tukaj pa je bil še nekdo. Rahlo je priprla oči in pogledala naprej proti obročem, kjer je nekdo sam zabijal lokl v koše. Na glavi je imel svetle lase, toda ni ga prepoznala.
Pognala se je navzdol proti tlom ter še hitreje pognala metlo nato pa je tik nad tlemi zaokrožila in se odločila, da obkroži stadion. Pri tem pa je z nogami rahlo podrsavala po travi. Oseba se je vse bolj večala in sedaj je prišla na mesto kakih dvajset metrov pod njo. Nenadoma pa jo je prepoznala. Bil je tisti Drznvraanec. Osupnilo jo je, da igra tudi Quidditch in še očitno precej dobro.
Pogled je zopet usmerila naprej in ugotovila, da se nevarno hitro bliža lesenemu tramu. Namrščila se je in refleksno metlo obrnila ostro v levo, ter se za las izognila trčenju. Sramota. Bila je besna nase, ker ji je to sploh uspelo in zato se je raje odločila da se zopet požene med oblake, kjer ni nikakršnih predmetov, razen če ji uspe, da se zaleti v kakšno ptico seveda.

Ravno se je ponovno spustil za Loklom, ko je opazil, da se postava počasi prebližuje. Opazil je Spolzgadovski plašč in lase, ki so rahlo valovili v vetru. Zdelo se mu je da je to dekel nekje že videl. V tistem trenutku pa je dekle hitro zavilo v levo in za trenutek je videl njen lep obraz. Torej igra Quiddtich. Ali pa mogoče samo malo leta" je pomislil ter se počasi dvignil nazaj proti obročem. Še vedno je opazoval Taro in ko se je neverjetno hitro dvignila v zrak je pomislil Dekel pa res zna leteti. Bil je navdušen nad njenim obvladovanjem metle. Stal je na mestu ter jo opazoval. Ker se je spomnil, da je nekdo še na tribunah je začel počasi krožiti med obroči. Ni vedel zakaj si je ni mogel izbiti iz glave a popolnoma ga je očarala. Za trenutek se ji je celo hotel prebližati a si je primislil ter se počasi spustil proti tlom. Ko je pristal se je zopet ozrl v nebo a opazil je samo majhno piko, ki se je izjemno hitro pomikala Se bova že še srečala. Mogoče pa ji bom celo všeč. Čeprav sam ni verjel v to, poleg tega pa je imel problem za katerega ni smel izvedeti nihče. Ni vedel ali bi se odpravil v slačilnico ali bi počakal če se bo kdo prikazal in ga izzval na kakšno tekmo. Ni kazalo najbolje. [/i]

Leia se je v dresu svojega doma z svojo metlo sprehodila do igrišča. Sicer je mislila samo malo vaditi letenje, vendar je, ko je prispela do igrišča, tam zagledala nekega Drznvraana. ''Hey!!'' mu je zaklicala. ''Si za tekmo?'' Bilo ji je dolgčas in vedela je, di ji gibanje nebi škodilo.
Osedlala je metlo in obletela do fanta. ''Hey! Leia Emmilly Whittestonne, Gryfondom, 6. letnik. In ti?'' je vprašujoče pogledala fanta pred seboj.

Bilo je poldne in poleg igrišča za Quidditch se je prikazal ravnatelj Dumbledore v svojem značilnem modrikastem plašču, močan veter pa mu je premikal dolgo belo brado in dolge bele lase.
Nekaj časa je gledal po igrišču in po zraku, tedaj pa je opazil kar blizu sebe Lupina. Počasi se je posprehodil proti njemu in ga ogovoril "Pozdravljen Lupin. Najbrž se čudiš, zakaj sem prišel sem, a s tabo bi se rad pogovoril o nekaj rečeh, zato te prosim, če bi se z mano posprehodil do mojega kabineta, kjer bova imela mir za pogovor in ti lahko tudi ponudim čaj ali kekse.
Kot sem videl, si trening opravil, zato mislim, da nimaš nobenega opravka zdaj."
Ravnatelj se je nato ozrl še k mladi Gryfondomovki in ji dejal "Malo boš morala počakati, kajti z Remusom se imava pogovoriti o nekaj rečeh, a dolgo ga ne bom zadrževal, tako da se bosta lahko pomerila po najinem razgovoru."
Albus se je naposled skozi svoja drobna očala zazrl v mladega čarovnika in počakal na njegov odgovor.

Remusa je odgovorila Leia iz Gryfondoma "Jaz sem Remus. Remus Lupin." že ji je hotel odgovoriti da je pripravljen za tekmo ko je opazil da proti njemu koraka ravnatelj. Skoraj bi pozabil na dekle a je vseeno uspel zaklicati proti njej "Če me malo počakaš lahko odigrava tekmo če pa nimaš časa se pa vidiva naslednjič. " pomahal ji je in počakal na ravantelja.Ko je ta prišel do njega in ga ogovoril je bil Remus navdušen. Prikimal je na ravnateljevo povabilo in mu počasi sledil do njegovega kabineta, pri tem pa se je spraševal kaj mu ima ravnatelj za povedati. Moralo je biti nekaj pomembnega če je hotel z njim govoriti v svojem kabinetu.

''Me veseli!''je odvrnila Leia in pokimala ravnatelju v pozdrav. ''Časa imam na pretek. Mislim, da te lahko počakam.'' S temi besedami je šinila visoko v nebo. Vadila je lupinge in ostale akrobacije, tudi letenje v stoječem položaju. Zatem je uročila lokel tako, da ga je lovila po stadionu in da ji je prihajal nasproti iz vseh mogočih smeri, kot da bi ji podajal pravi igralec.

Keisha je prišla na igrišče za Quidditch in videla Drznvraanovca, ki je odhajal z ravnateljem in dekle, ki je sama vadila. Usedla se je na metlo in zletela v zrak. Zletela je zraven dekleta in dejala:" Živjo, sem Keisha, iz Drznvraana. Ali bi malo vadila z mano?" je dejala in upala na pritrdilni odgovor, saj je bilo že nekaj časa odkar je nazadnje igrala Quidditch.

Leia je ravno ujela lokl in prekinila urok, ki ga je izvedla na njem, ko je zagledala dekle, ki se ji je približalo. ''Leia Emmilly.'' se je predstavila in dekletu segla v roko. ''Lahko igrava, če želiš. Sicer pa, si v ekipi tvojega doma?'' je vprašujoče pogledala.