Igrišče za Quidditch

Z eno roko se je držala metle, z drugo pa je segla Leii v roko. " Ja, v Drznvraanovskem moštvu sem. Iskalka sem. " je dejala in malo pomislila. " Kaj pa ti? Si v moštvu?" jo je vprašala. " Drugače pa že odkar se je končalo prejšnje šolsko leto nisem letela, ker smo imeli preveč drugih stvari." Potem si je bolj natančno ogledala dekle. Na njenem plašču je opazila Gryfondomski znak. " SI iz Gryfondoma?" je še vprašala.

Remus je zakorakal proti igrišču in opazil da dve dekleti ravnokar začenjata tekmo. Namesto da bi krenil proti njima se je odpravil proti tribuni. Keisha je bila v njegovem moštvu in zanimalo ga je kako igra. Če bosta rabili še kakšnega igralca me bosta že poklicali si je mislil ko je plezal na tribuno. Ozrl se je nazaj na igrišče in opazoval dekleti ki sta počasi zleteli v zrak. Upal je da bo tekma zanimiva zato se je naslonil nazaj in na plano potegnil palico. Usmeril jo je proti gradu in rekel "Accio Maslenušk". Kar nekaj trenutkov se ni zgodilo nič nato pa je slišal kako se mu nekaj prebližuje. Do njega je priledbela steklenica maslenuška ki jo je imel v svojem zaboju v gradu. Bila je zadnja in skoraj bi si primislil a jo je nazadnje le odprl in napravil požirek.

" Dober urok" je potiho v senci tribune izrekel Joey. Roko je imel obvezano in kar ležal je na zadnjih treh stolih. Mogel bi v ambulanto pa si je premislil. Raje se je navdihal svžega zraka in malo umiril svoje živce. " sLišal sem, da maslenušek zdravi različne bolezni, tudi pomirja" je izrekel, neda bi pogledal Remusa. Bil je zatopljen v svoj ačustva, pred očmi pa se mu je neprestano prikazoval Spolzgadovec. Iz žep aje potegnil priponko. Bleščala se je, na njej pa je bil ačrko P, pozlačena. Res je bil ponosen nanjo vendar ni vedel, če si jo zasluži. Solza je prišla na plano in obrisal si jo je.

Tedaj pa je pred Joeyem švignila rdeča iskra z tako hitrostjo, da spoh nisi videl kaj je bilo, le nenadoma je pred Piphpuffovca na tla padel listek in na njem je z tanko in drobno pisavo pisalo:

Izvedel sem, da si Remusov prijatelj in da se z njim dobro razumeš. Če mi želiš pomagati pri nalogi, se zglasi v mojem kabinetu, geslo pri gargojlah pa je: Vodni mehurček.

Lep pozdrav, Albus Dumbledore

Pogledal je listek, ter se probral. Nato je pogledal v nebo. " Ja, pa bom res šel" je izrekel, ter listek pospravil v notranji žep plašča, ter se vsedel na trubine. Čez nekaj minut se je spet vzdignil in tokrat se je doknočno odločil, da bo šel pogledat kaj se tam dogaja. Šel je proti izhodu, novim izivom naproti v ravnateljev kabinet.
Že je bil na koncu igrišča, kjer bi ga za slovo še skoraj ujel štamf, pa se mu je vendarle v zadnjem trenutku umaknil . stekel je v grad.

'' Ja, sem iz Gryfondoma, 6. letnik. V naši ekipi sem zasledovalka.'' je povedala. Z kotičkom očesa je opazila dogajanje na tribuni. Ko je Remus ostal sam je uročila svojo dlan in vanjo rekla:
''Hey Remus. Si za igro? Lahko se nama pridružiš. Leia''
Nato je s palico potrkala po dlani in mu poslala sporočilo.
''Remusa sem povabila, da se nama pridruži. Saj te ne moti, kaj ne??'' te beseda je Emm namenila Keishi.

Jane je z metlo v roki počasi stopala proti igrišču za Quidditch. Mislila je, da bo sama a se je zmotila. Na igrišču je zagledala dva člana svojega moštva in pa dekle iz Gryfondoma, ki je ni poznala. ' Mogoče se jim pa lahko pridružim pri vadbi', je pomislila in se napotila proti dekletoma. " Živjo. Jaz sem Jane. Ali se vam lahko pridružim pri vadbi?"

"Ne, seveda me ne moti." je dejala Keisha Leii. Potem se jima je pridružila še Jane. " Živjo Jane. Seveda se ama lahko pridružiš. Počasi nas bo dovolj za pravo tekmo." je dejala in se zasmejala. Upala je da Leie ne moti, da je Jane zraven.

''Več nas bo, bolše bo igrati!!'' je je nasmehnila Emm in se na metli spet dvignila visoko v nebo. Nato je strmoglavila in tik pred tlemi metlo spravila v vodoravni položaj, tako da se ji ni nič zgodilo. ''Tega sem vadila celo poletje!! '' je zasoplo povedala in še nekaj minut malce globje dihala.

Tudi Jane se je usedla na metlo in se dvignila v zrak. Imela je rahel strah pred višino, a ga je poskušala premagovati s Quidditchem. Rahlo jo je zanašalo, a se je uspela obdržati na metli. Poskusila je narediti luping. In uspelo ji je. Bila je prav ponosna nase. ' Še zmeraj znam leteti. Komaj čakam prvo tekmo.'

Remus se je navdušeno dvignil in poletel proti dekletom. "No kako se bomo razdelili" je navdušeno rekel. Delal je majhne kroge in čakal na to kako se bodo dekleta odločila. Nato se je hitro spustil proti tlom pa spet nazaj do deklet. Čakal je na njihovo odločitev, saj je bil resnično željan igrati. Tudi njegova ekipa se je počasi naberala in to mu je bilo v veliko veselje. Odločil se je da bo kmalu naredil prvi trening a o tem bo razmišljal drugič. Obrnil se je proti dekletom in čakal na odločitev s kom bo igral.

Ko se jim je pridružil Remus se je nasmehnila. ''Uf, trize Drznvraani proti Gryfondomovki? Težka bo... Razdelitev?'' je vprašujoče pogledala.

((kratek post k nimam časa))

" Mogoče Jane in Lupin proti nama?" je predlagala KEisha. Upala je, da se bodo hitro razdelili in začeli z igranjem. Pogledala je Leio, potem pa se je obrnila proti Lupinu in Jane. " Ali pa če bi rajše drugače?" je vprašala.

" Meni je prav" je rekla Jane in se nasmehnila sošolcu, ki je bil tudi kapetan njene ekipe. Malo se je bala, da ne bi delala prevelikih napak, konec koncev, jo bodo prvič videli igrati. Počakala je na Lupinov odgovor.

Remus je prikimal in nasmejan rekel "Meni je prav". Počasi je poletel proti obročom na levi strani igrišča in počakal na Jane da je priletela do njega. "Na kateri poziciji igraš?" jo je vprašal. Med tem je zamahnil z palico in rekel"Accio Lokl" in rdeča žoga je poletela proti njemu. "Mislim da je pošteno če imata dekleti najprej napad". Lokl je vrgel proti Keishi in ta ga je spretno ujela. "No sedaj pa začnomo. Ko bosta pripravljeni" naredil je rahel poklon in čakal na prvi napad dveh deklet. To je bila prva priložnost da bo videl igrati dva člana njihove ekipe. S pogledom je sledil Gryfondomovki in Drznvraanovki ki sta si nekajkrat podali Lokl.

''Meni je prav tako.'' je Emm pokimala ob razdelitvi. Nato se je obrnila h Keishi: ''Hm, boš ti napad, jaz pa obramba? Lahko branim, pa tudi podajaš mi lahko. Sicer pa vseeno. '' NAto je ujela lokl in ga spet podala Keishi.

Nekaj časa je letala med oblaki in se še vedno jezila nase zaradi svojih nespretnosti. Morala je razkaditi svojo jezo ter pa sled rdečice na svojem obrazu. Pri sebi je premišljevala ali naj se zopet spusti bližje igrišču ali naj še malo leta in mogoče počaka, da Drznvraanec preneha s treningom. Bila je prepričana, da se je smejal njeni nerodnosti in ni si hotela nakopati še večje sramote. Ob misli na nedavni dogodek je raje naredila še par lupingov za umiritev. Na koncu pa je končno zbrala pogum in se pognala proti tlom. Ni vedela kaj naj pričakuje in ko se je dovolj približala igrišču je ugotovila, da je tam še več oseb. Počutila se je kar nekoliko razočarano vendar je poskušala to potlačiti, saj res ni vedela zakaj bi sploh morala biti razočarana. Kako je bila sploh tako neumna, da si je drznila upati verjetno kaj nemogočega. Narahlo je zmajala z glavo in bila jezna sama nase in nad svojo nespametnostjo. Kaj hitro se je zato usmerila proti tlom in elegantno pristala na zeleni travi, nato pa je kar se da hitro začela korakati proti izhodu iz igrišča, upajoč da je čimbolj neopazna ostalim.

Bili so tik pred začetkom ko je Remus opazil Taro kako skuša neopažena oditi iz igrišča. Še preden je dobro premislil je zaklical za njo "Hej bi igrala z nami?". Zardel je in skoraj padel z metle in zaradi tega mu je bilo še bolj nerodno. Ozrl se je proti dekletom in pogledal če jim je prav da povabijo še nekoga na njihovo "tekmo". Upal je da jo bodo sprejele medse čeprav je Spolzgadovka. Potem pa se je spomnil da Tara sploh še ni odgovorila in da verjetno sploh nebo hotela igrati z njimi. Saj sploh ni vedel kaj pričakuje, da ji bo všeč ali kaj ampak odločil se je da bo poizkusil. A za to jo mora najprej malo bolje spoznati. Čakal je na njen odgovor.

Že je skoraj dosegla vrata, ko je za sabo zaslišala klic. Presenečeno se je obrnila na petah in pogledala okoli sebe. Očitno je bil klic namenjen njej. Neodločno se je ustavila in premišljevala, če se je sedaj že začel norčevati. Pri tem je krčevito stisnila metlo v pest in poblisnila proti skušpinici. Tega namreč ne bo dovolila. Nato pa je opazila, da Drznvraanec misli čisto resno. Še bolj je zbegano obstala in premišljevala o mamljivi ponudbi. Opazila je Gryfondomke in si mislila, da ostalim to ne bo verjetno preveč všeč. Po drugi strani pa..od kdaj se sploh meni za mnenja drugih. Tole ji bo še koristilo. Sedla je na metlo in se z vratolomno hitrostjo pognala proti skupini navzgor. Nedaleč stran je upočasnila in se nato z zasukom metle ustavila ob njih:" Misliš resno? Kot vidim imate ravno prav igralcev za Quidditch. Ali se pač motim?" Njene oči so se sprehodile po ostalih, ki so jo, kot se ji je zdelo sovražno gledale, ustavile pa so se na Remusovem obrazu.

Remusu se je narisal velik nasmeh na obrazu ko se jim je Tara prebižala "Seveda mislim resno. In ne ne motiš se ravno dovolj nas je ampak zagotovo bo gdo še prišel dokler bo pač ena ekipa igrala z igralcem manj." Zavedal se je da se dekleta mogoče ne bodo strinjale z njim a to je moral narediti. Spomnil se je rešitve ki pa je bila mogoče kar preveč očitna "Bova jaz in Tara sama dokler se nam kdo ne pridruži. Vi bodite tri in se pomerimo." Upal je da bodo dekleta sprejela njegov predlog. "Jane se strinjaš s tem? " Čakal je na odgovor pri tem pa zrl proti tlom saj se ni mogel srečati z Tarinimi očmi. "Če ste vsi za to pa kar začnimo. Vi imate Lokl." Nekaj trenutkov je še počakal in upal da bo vse tako kot mora biti. končno je dvignil pogled proti Spolzgadovki rahlo zardel a pogleda ni odmaknil. Čas je bil za Quiddtich in zabavo in to je zagotovo dobitna kombinacija.

Ronald je zavit v šolski plašč in z šalom okoli vratu prispel do Quidditch igrišča ter se razgledal po njem. Velike prelepe tribune so krasile prostor in na igrišču je bilo videti kar nekaj učencev na metlah in Ronald je takoj ugotovil, da prihajajo iz različnih domov.
Ker sam ni bil preveč dober v letenju, se je raje posprehodil na eno od tribun ,ter se vsedel na klop in gledal učence, kako letajo po zraku in igrajo Quidditch.
Sicer je bilo že kar hladno, a njega je grel topel plašč in topel šal, tako da se je počutil kar dobro.

" Seveda se strinjam. Drugače pa igram na poziciji branilke." Kljub temu, da je njen glas zvenel lahkotno in brazbrižno je bila rahlo užaljena, da jo je Lupin tako hitro zamenjal. ' Konec koncev pa', si je rekla,' ni važno s kom igram. Glavno, da vadimo.' Naglas pa je dejala " Ali smo sedaj vsi zbrani?" Pokimali so in njihova ekipa je prva začela. Jane je poletela malo bližje obročem in dejala drugima dvema, naj gresta bolj naprej. Morala se je spet uigrati in pridobiti nazaj svoje spretnosti branilke.

''Hm, Jane, s Keisho sva se že dogovorili, da branim jaz, saj sem v našem moštvu branilka. Lahko, pa se izmenjujeva. Tako bo vsaka pridobila nekaj znanja.'' je Emm spravljivo rekla. Upala je, da jih Remus in Tara nebosta sesula, saj sta, kolikor je slišala, oba predsej dobra v letenju in Quidditchu.
Pogledala je svoji soigralki in se pomaknila k njima. ''Mislim, da bi lahko naredile majčkeno teorijo, kako naj bi igrale. Jane, za vsakih 5 zadetkov se menjava. Sicer pa, vajini predlogi?'' je vprašujoče nagnila glavo.

" Ah ti si tudi branilka? Super. Ja to je dobra ideja, čeprav jaz ne napadam preveč dobro. Mogoče bi raje ostala v obrambi, Keisha pa naj gre naprej napadat. Začnimo že! " Jane je nenadoma dobila zagon za letenje in vzdignila se je visoko nad ostale. Pomahala jim je, nato pa se spet spustila, h Keishi in Emm ter počakala, da dobijo lokl.

Remus je pogledal Taro in ji rekel "Bom za začetek jaz igral malo bolj odzadaj. Sem videl da izjemno dobro letiš." Malo je zardel saj je priznal da jo je opazoval že prej a se je hitro osredotočil na igro. Dekleta so se počasi bližala in Remus se je počasi pomikal nazaj proti oborčem. Tam se je ustavil in čakal na akcijo deklet. Opazil je Taro, ki je švigala po igrišču in še enkrat jo je občudojoče pogledal. Res je obvladala letenje in vedel je da s Spolzgadovci letos ne bo šale. A dekleta so se počasi bližala obročem in Remus se je skoncentriral. Čakal je na njihovo prvo potezo med tem pa krožil okoli obročev. Čeprav je bil zasledovalec je znal nekaj branilskih trikov in upal je da bo to dovolj.