Igrišče za Quidditch

Remus je preslišal Avisin odgovor saj se ni hotel obremenjevati z njo. A kljub temu je prisluhnil priperu med Taro in Avis. Popolnoma se je strinjal z Taro a se ni hotel vmešavati. Ko je Avis potegnila na plano paliico pa se je odločil da je čas da poseže med njiju.
"Tara pusti jo saj je vseeno. Če jo je preveč strah ji ne moreva pomagati. Čeprav sem mislil da je bol odločna in pogumna. nikoli nisem znal dobro oceniti ljudi in očitno sem se spet zmotil. Ti Avis pa lepo pospravi palico, da ne boš komu iztaknila oči." žže je hotel še nekaj dodati, ko je znani glas priplaval preko igrišča.
"Živjo Caley. Tudi tebe je lepo videti." Remus se je nasmehnil in pomežiknil Caley. malce se je začudil nad Tarino hladno reakcijo, a z Caley nikoli nista bili nevem kakšni prijateljici poleg tega pa je bila Tara verjetno še vedno razburjena od prepira.
"Dan je res ravno pravšnji za leteneje, čeprav se po moje sonček tamle s tem nebi strinjal" pri tem je pomignil na Avis in to povedal tako da ga je gotovo slišala. "Pa zakaj bi se prepirali na tak lep dan."

Rodolphus je po naključju prikorakal na igrišče, ko je zagledal da se začenja novi krožek. Nato pa je zagledal še Avis. Bil je začuden da jo take stvari sploh zanimajo. Ravbar. Prezirljivo je pogledal Remusa, nato pa še drugi dve študentki. Izgleda da ni velikega zanimanja. Pomislil je kako bi lahko vse še poslabšal. Odločil se je da se bo pridružil krožku. "Živjo!" je vzkliknil, ko se jim je približal. Zagledal je neko dranzavranovko, ki je še ni poznal. Pogledal je proti nebu. Nebo je bilo čudovito. Naravnost krasno za quidditch tekmo. Nato pa je opazil da je Avis jezna. Njeg pogled je strmel v Taro. Spolzgadovka, si je očitno dovolila preveč, je še pomislil, nato pa zastrmel v Wulfa. Kako si drzne, je premišljeval. Kako si drzne, onečistiti svoje krvi z nekim mešancem. Čeprav Wulfovega porekla ni poznal, ga je velikokrat ozmerjal z blatokrvnežem in mešancem.

avis je ocenila, da je premoč vendarle prevelika. palico je spravila nazaj v rokalv ter nato, nekoliko pomirjena, hladno rekla
"ravnatelji mi je Naročil naj bom tu, letanja pa sploh ni omenil. In česar mi ni treba ne bom počela. " prekrižala je roke na prsih ter
"še posebaj ne bom poslušala nekega gryfondomca. " Obrnila se je nazaj proti klopi, kejr je že prej sedela ter si zraven mrmrala
"In spokajte se že na te metle, da vas ne bo treba prenašati."
Sedla je na klop ter lenobno prekrižala noge.

Caley je Remusu razigrano pomežiknila nazaj in se oprla na svojo metlo. Ni se hotela takoj spustiti v nedolžen besedni prepir, saj se je komaj vrnila. Vseeno pa se je spomnila dobrih starih časov in bojev s Spolzgadovci. "Avis, ravnatelj ti je zagotovo rekel, da bodi tu zato, ker si odlična letalka in je računal, da nam boš pokala svoje spretnosti." je dejala popolnoma nedolžno, da je bilo nemogoče reči ali je sarkastična ali dejansko misli resno.
Ni trajalo dolgo, ko se jim je pridružil še en Spolzgadovec, zato je že kar predvidevala kako se bo vse skupaj razpletlo. Za Taro še vedno ni točno vedela na katero stran spada. "Živjo tudi tebi." je prikimala prišleku.
"Čeprav še sama ne morem verjeti, da bom to rekla, ampak Avis ima prav. Spravimo se v zrak." je mirno dejala čez nekaj časa, ko je ozračje postalo malo napeto. "Glede na to, da bomo leteli štirje, bi lahko poskusili dva na dva, samo z loklom. Kaj praviš Remus?" Navsezadnje je on vodil krožek.

Remus je z nasmehom prikimal.
"Res je zadnji čas da se spravimo v zrak. Včasih ima celo Avis lahko kakšne prebliske." jo je še zadnjič zbodel nato pa že osedlal svojo metlo. "Če bo še kdo prišel se nam lahko kasneje pridruži. Mislim da tukaj znamo vsi leteti. Če ima kdo kakšne probleme me naj kar vpraša." pri tem je mislil predvsem na Rodolphusa, saj je Taro in Caley poznal in je vedel da obvladata letenje.
Počasi se je vzdignil v zrak in pospepešil nekaj metrov nato pa se je vrnil nazaj k skupini. "Kot je že Caley predlagala bomo za segrevanje začeli s podajami dva na dva. Najbolje da se kar razdelimo. Se bom jaz segreval z Rodolphusom, vidve pa med sabo."
Na plano je potegnil palico in zamahnil. Dva Lokla sta se dvignila v zrak in eden je priletel do deklet , drugi pa do Remusa. Remus je svoj lokl pograbil in poletel nekaj metrov vstran, ter se nato obrnil proti Rodolphusu "Ali si pripravljen?"
Nato ga je vrgel proti njemu. Ker Spolzgadovca ni poznal podaja ni bila preveč močna, poleg tega pa še tudi sam ni bil dovolj segret za močne podaje.
S Spolzgadovcem sta si kar nekaj časa podajala Lokl na mestu, nato pa sta začela s podajami tudi med letom. To segrevanje je trajalo nekaj minut nato pa je Remus zapisakal na piščalko.
"Mislim da smo že vsaj malo segreti. Mogoče še samo ena vaja za segrevanje. Malo se bomo lovili. Začel bom jaz, ker imam ravno v roki lokl. Drugega ne potrebujemo več." je rekel proti dekletoma." Ko se dotaknem enega izmed vas z loklom, lovi naslednji. Ker nas je tako malo bomo omejili igrišče. Ne smeš leteti več kot petnajst metrov v višino. To morate oceniti sami. In seveda lovili se bomo samo na polovici Quiddtich igrišča. Če greš iz tega polja avtomatsko loviš ti. Mislim da ste vajo razumeli zato kar začnimo."
Remus se je pognal z loklom preko igrišča. Vsi trije so se razbežali in odločil se je da bo najprej sledil Tari. Pognal se je za njo in jo zasledoval. Švigala sta po igrišču in Rodolphus in Caley sta obstala in ju gledala. A Remus je izkuristil njuno neprevidnost in med tem ko je Tara švignila mmo Caley, se je je Remus dotaknil z loklom.
Vrgel ji je lokl in se odmaknil na varno razdaljo.


[ Vsak naj napiše samo en post iz ogrevanja. Lahko tudi dva če je res želja . Drugače pa samo pri igri lovljenje lahko napišeš v zadnjih dveh ali treh stavkih, kje se nahajajo igrlaci, ker drugače ne moreš predati lokla. Med lovljenjem lahko napišete tudi post kako se izmikate, seveda če hočete. Upamd a je razumljivo če ne pa kar vprašajte]

Caley se je udobno namestila na svojo metli nekaj metrov od tal in Tari podala lokl. Tako sta si še nekaj časa podajali lokl in izgledali kot dve brezskrbni šolarki na topel sončen dan. Morebitnemu opazovalcu bi se verjetno zdelo smešno, a za to se niso kaj dosti menili. Med ogrevanjem je opazoval Remusa in neznanega Spolzgadovca kako sta si lokl podajala med letenjem. Morala je priznati, da sta oba dobra letalca, čeprav tudi ona ni bila ravno slaba. "Imaš kakšno posebno željo, da še midve letava naokoli med podajanjem?" se je obrnila k Tari. Ker nobena od njiju ni bila za take vragolije, sta se zadovoljili zgolj s spreminjanjem višine.
Ko je Remus zapiskal na piščalko so se vsi razpršili po igrišču. Caley je približno ocenila koliko je 15 metrov in ostala malo pod tisto višino. Nasmejano je opazovala Remusa in Taro kako se lovita, dokler ni Remus nenadoma zavil k njej in se je dotaknil z loklom še preden je lahko reagirala. "Ni fer!" je protestirala med smehom, a vseeno ujela lokl. Ker ni bila ravno taktično razpoložena, je švigala sem ter tja brez uspeha. Kmalu se je naveličala in se odločila, da bo bolje, če se spravi na eno tarčo. Zapodila se je proti Rodolphusu, ki pa nikakor ni hotel ostati pri miru. Kljub temu, da ji je povzročal nekaj preglavic, se je nadvse zabavala.
Ozrla se je naokoli, potem pa se pognala naravnost nadenj, dokler ga ji ni uspelo ujeti pod koši, ko si ni imel kam umakniti. Nasmejano mu je podala lokl in švignila na varno.

Počasi, nekoliko obotavljivo je stopala do igrišča. ''Quidditch za vse...pa še kaj..'' si je sama pri sebi mrmrala, medtem, ko je še vedno počasi stopala naprej. Za začetek je nameravala samo opazovati, potem pa se, po možnosti, priključiti. Napotila se je proti klopi, kjer pa je, na svoje začudenje, opazila sošolko. ''Avis.'' je dejala namesto pozdrava, nato pa ji je pokimala. Sedla je na klop ob njej in nanjo naslonila še svojo metlo. Le ta je bila že vidno obrabljen Nimbus 1919, trenutno druga najboljša metla. Nekoliko neodobravajoče je premerila najprej metlo, nato pa še rokavila, ki jih je prinesla s seboj. Oboje je bila že kar obrabljeno, čeprav je imela opremo šele kakšno leto ali dve. 'Hvalabogu, da je oči že naročil novo metlo... in ščitnike.' je pomislila in kotički ustnic so se ji rahlo privihali navzgor. ''Ne boš letela?'' je vprašala spolzgadovko ob sebi, nato pa se je zopet uzrla v nebo.

Rodolphus je poletel. Čeprav je vedel da je samo za ogrevanje, je letel kakor na tekmi. Dvignil se je v zrak in par krat zaokrožil po zraku, nato pa poletel v bližino Remusa. Čeprav ni vedel kako naj bi ogrevanje sploh potekalo, se je spet pognal v zrak. Z Remusom sta si podajala lokl. Najprej je opazoval Taro, spolzgadovko, ki je bila v istem letniku kakor on, nato pa je pogledal neko drugo dekle, očitno drzavranovko, ki je še ni poznal. Poletel je k njej in jo pozdravil. Nato je v roke dobil lokl. Podal ga je Remusu, on pa njemu. Ko je videl da se je Remus spustil, se je on dvignil. Bil je 25 metrov nad tlemi. Spustil se je k tlem in naredil oster zasuk.

Avis je preslišala vse, kar so rekli zadovoljni udeleženci krožka, preden so poleteli. Sedela je na klopi in v pozdrav Niccolette le rahlo rpikimala.
"ne, ne bom letela" je rekla čez čas namrščena, kot da ji kaj smrdi.
"Ti kar." je še dodala mirno er se prepustila toplim sončnim žarkom, ki so ogrevali bolj hladen dan.
Za letalce nad njo se ni zmeila in vsakič ko je kdo zakričal od veselja (ali pa nemara od blečine) se je malce bolj namrščila. v glavi je še enkrat ponovila koliko pametnih stvari bi lahko počela, če ji enbi bilo treba sedeti tukaj. mogoče ji bo uspelo prepričati ravbnatelja, da je Lupin sploh ne potrebuje.

((kaj ko bi kšn z metle odeltu. Bi mela Avis sej kej za počet )

Ker segrevanje ni smelo trajati predolgo je Remus spet zapiskal na svojo piščalko. Nehali so se loviti in Remus se je spustil na tla ter pomignil ostalim naj se mu pridružijo. Opazil je da je na igrišče prišla tudi Niccolette in lepo jo je pozdravil, čeprav še vedno ni pozabil njene nadutosti, ko sta čistila hodnik.
"Najbolje če se malo segreješ nato pa se nam pridruži." ji je rekel, ko pa so do njega prišli še vsi ostali jer začel razlagati
"Na tem krožku smo tudi zato, da bi se nekaj novih stvari naučili in zato moramo najprej teoretično prikazati nekaj zvijač, ki jih bomo nato tudi praktično izvedli." pogledal je po zbranih in nadaljeval "Trenutno je največji hit takoimenovana Ulrischeva zvijača [ne vem če se tako napiše ], ki so jo prvi uporabili Danci pred petimi meseci in sedaj jo uporabljajo boljši zasledovalci po vsem svetu. Zvijača je obnorela Quiddtich svet in ste zanjo verjetno že slišali zato je ne bom posebej predstavljal. Pomembno pri quiddtichu je dvoje: timsko delo in seveda naravni talent. Oboje je potrebno da lahko postaneš pravi Quiddtich igralec. Zatorej bomo danes vadili nekaj prvin letenja, ki koristijo predvsem zasledovalcem. Če bo nato imel kdo še kakšno željo lahko poizkusimo tudi s kakšno zvijačo za druge pozicije. Tekma ki bo sledila če nas bo dovolj pa bo temeljila predvsem na timskem delu. " upal je da ni začel preveč dolgočasno.
"Za začetek bomo poizkusili s atraktivnim in koristnim prevzemanjem Lokla ki lahko zelo pomaga pri Quiddtich tekmi. Nato pobomo delali v trojicah in pokazal vam bom nekatere trike, ki krasijo najbolše zasledovalce. Za prvo nalogo pa si bom sposodil gospodično Avis, ki se je odločila da ne bo letala zato pa nam bo lahko pomagala pri tej vaji. Mislim da je dovolj preprosta da jo bo tudi ona razumela." je še zlobno dodal a nato hitro nadaljeval z razlago vaje tako da sploh ni zvenelo kot zbadljkivka.
" Torej naloga je sila preprosta. gospodična Quaglio bo z eno roko v zrak držala Lokl vsak od vas pa bo strmoglavil iz petindvajsetih metrov in iz njene roke vzel Lokl ter poletel proti obročem ter poiskušal zadeti. Med obroči bom stal jaz tako da vam zadeti ne bo pretežko." je rekel in se vsedel na metlo.
"Najbolje da vajo najprej pokažem. Avis če bi bila tako prijazna in držala Lokl visko v zrak." je rekel in se dvignil na prebližno petindvajset metrov. Avis je bila zelo majhna Lokla pa se sploh ni videlo iz te višine. Remus se je nagnil naprej in začel strmoglaviti. Avis in Lokl sta postajal vedno večja prav tako pa so se hitro bližala tla, a Remus je z nezmnjšano hitrostjo nbekaj metrov nad tlemi začel delati zavoj in z eno roko pograbil za Loklom. Zdelo se mu je da ga je Avis za trenutek odmaknila in tako je za trenutek samo zamahnil po zraku, nato pa le nekako uspel stisniti lokl k sebi. Z veliko hitrostjo je poletel le kakšen meter nad tlemi ter krenil proti obročem. Lokl je vrgel v srednji obroč in se nato vrnil k skupini.
"Tako naj bi vsa stvar nekako zgledala. Sedaj je na vrsti vsak od vas da poiskusi. Prosil pa bi gospodično Quaglio da ne izmika Lokla saj je to samo vaja." Remus je nato krenil med obroče ter pusil ostalim da izvedejo vajo.

[ No to je še ena vaja, prosim da vsak napiše še en post o tem. Za tekmo nas je še premalo, tako da upam da se bo še kdo pridružil. Avis upam da nisi jezna ker sem te kr zadolžil za to nalogo. Če se te bo kdo usmilil se mu lahko kaj prepeti

P.S. Pišite res realno in tudi če se zgodi kakšna nesreča ali komu ne uspe ni s tem nič narobe. Vem da je moj post preveč popoln in vse to ampak kot demonstrator je Remus moral pokazati kako se stvar naredi popolno. ]

Ko se je končno dvignila v zrak, je njeno srce kar poskočilo od veselja, toda očitno je imel Remus resne načrte o vajah in trikih, ne pa samo preprosto igro. Tara je torej potlačila vznemirjenost in pomislila, da se morda celo kaj nauči. Zato si je najprej pridno podajala žogo z Caley ter se nato ubogljivo zdivjala pri lovljenju, sedaj pa je zopet brez besed z razmršenimi lasmi poslušala nadaljna navodila.
Z očmi je poblisnila proti Avis, katera je bila očitno izjemno navdušena nad idejo, da se jo uporabi kot pomožno orodje. Tara se je nasmehnila. Če ne v zraku, pa na tleh...Toda zaupanje, da bo Spolzgadovka dejansko vajo opravila tako kot je treba, je v Tari vzbujalo velike dvome. A vseeno je še naprej opazovala in se nato pripravila, da opravi svoj del naloge. Ošinila je Remusa, ki je bil že pri obročih, ter Avis, ki je že držala lokl, nato pa se je dvignila na višino 25 m.
Tu se je za trenutek ustavila nato pa zajela sapo in začela pikirati proti tlom. Plašč je plapolal nekje za njo in oči so jo začele rahlo pekliti, ko je poskušala ignorirati silo zraka ter na vidiku obdržati Avis. Prsti so se trdno oklenili metle, da ne bi padla, njeno telo pa se je skoraj zlilo z lesom, da je bila hitrost še večja. Okoli sebe ni videla ničesar, pač pa je samo opazila s kakšno veliko hitrostjo se približuje tlom. Tole ne bo lepo, če ji ne uspe...je pomislila in si poskušala vliti zaupanja, da ima toliko sposobnosti in znanja, da bo varno zavrla in zavila.
Še trenutek je počakala nato pa ocenila, da je že čas, da začne zavirati, če ne bo od nje ostala le pašteta. Tako je sunkovito metlo potegnila navzgor in pri tem skoraj izpustila ročaj in padla iz nje. Vrglo jo je nazaj in za trenutek je izgubila kontrolo nad telesom ter okolico a še pravočasno je še bolj zarila prste v les in se ga okleninla ter zraven uspela ohraniti ravnotežje.
Plašč ji je zaplapolal in šele tedaj je videla, da bi skoraj zbila Avis in na njej pustila kakšno posledico. Nasmehnila se je, ter ji vzela lokl, nato pa se je zopet pognala navzgor in proti Remusu, ki je obletaval obroče. Ena na ena ne bi bilo ravno težko, če ne bi tam stal ravno on.
Tara se je zazrla v njegove oči in letela naravnost proti njemu, ter vse bolj pospeševala. Vsekakor ni pričakovala, da se bo umaknil a prav tako se ni imela namena zaleteti vanj. Odločila se je, da bo preprosto storila tisto, kar stori največkrat. Še enkrat je sunkovito zavila ter vrgla lokl a od presenečenja, ji je skoraj izpadla čeljust. Lokl je namreč počival v Remusovih rokah in zavedla se je, da je njeno finto že večkrat videl in jo sedaj lepo pričakal tam kjer je bilo treba. Nasmehnila se je in pomežiknila nato pa se obrnila in poletela proti tlom.

Avis je jezno zamrlmrala
"prijazna... še v sanjah ne". vendar ker je nihče ni slišal, je vseeno vstala ter pograbila žogo ter jo dvignila karseda nad glavo, čimdlje od sebe.

Ko je remus začel leteti proti njej je začela razmišljjati, ali je bolje da zapre oči ali ne. tik preden je uspešno vzel lokl iz njene roke, seje odločila, da bo bolj varno gledati, saj se tako lahko pravi čas umakne.
V naslednjem trenutku je proti njej pikirala Tara. avis se je zdelo, da dekle obvlada metlo, vendar je dvomila, da je tako dobra kot remus... mah...kaj pa govorim... Gryfndomec pa že ne more biti dober! bah!
in tokrat je bila vesela, da je imela oči odprte, saj bi se po nenavadnem manevru skoraj zaletela vanjo, če se nebi sunkovito umaknila ter ji vrgla lokl. ko je dvakrat vduhnila in prišla k sebi, se je zazrla v nebo proti Remusu in zaklicala
"Gospodič Lupin, namesto da sem jaz podstavek za tvoje smomorilske učence, bom raje uporabila nekaj urokov." na plano je potegnila palico ter z njo nekajkrat zamahnila. Žoga je obstala v zraku, avis pa se je odpravila nazaj proti svoji klopi, zahvaljujoč vsežive in mrtve bogove, da je odnesla celo glavo.

Stelmarilia je nekoliko prepozno opazila obvestilo za dogodek na quidditch. Prikorakala je na igrišče z metlo v roki. Si je kar mislila, da so ostali že začeli. Očitno je vsak vedel kaj je njegova naloga, saj ni nihče brezglavo letal okoli. Najprej se je malce zmedeno ozirala po igrišču in letajočimi šudenti in študentkami. Eden je ostro zavil precej blizu nje, kar jo je še bolj zmedlo. Odločila se je, da je za enkrat vseeno bolje, da samo opazuje. Če bodo potrebovali kakšnega igralca več me bodo že poklicali. Si je mislila in se vsedla. Metlo je položila na klop zraven nje, ter se prepustila opazovanju.

Remus je večino časa preživel na sredini med obroči. Očitno je bila Tara prva, ki se je opogumila in izvedla vaja. Čeprav je opazil nekaj težav z njenim ravnotežjem je vajo izvedla izvrstno. Nato je nadaljevala svojpolet proti njemu in Remus ji je zrl naravnost v oči. Zdelo se mu je da se je za trenutek zmedla a nato je že izvedla svojo potezo. Pri večini branilcev je delovala in branilec je le nemočno odtaval v prazno a Remus je Taro dobro poznal tako da se je v trenutku, ko je sputila lokl iz svojih rok postavil na pravo mesto in ga ujel.
Opazil je njeno presenečenje ter ji vrnil nasmeh. Lokl je poslal proti ostalim, ki so še čakali da pridejo na vrsto. Avis mu je v tistem trenutku namenila nekaj besed. Očitno se je odoločil da je malce prenevarno biti stoječa tarča, ko letalci strmoglavijo iz petindvajsetih metrov višine, zato je Lokl preprosto začarala da je lebdel na primerni višini.
Remus ji je prikimal in že hotel še nekaj reči, ko je opazil da je na igrišče prišlo nove dekle. Očitno je pripadala Drznvrannu, saj tako se je zdelo po plašču. Remus je hitro poletel proti novinki in jo prijazno ogovoril :
"Živjo. Jaz sem Remus Lupin. Me veseli da si se nam pridružila. Ravno izvajamo neko vajo spretnosti in lahko se nam kar pridružiš. Najprej se seveda malo ogrej z nekaj preleti po igrišču. Vaja je povsem enostavna, lahko počakaš da jo izvede nekdo pred tabo ali pa o njej povprašaš Avis, to je dekle ki sedi na tisti klopci." Remus je pomignil proti Spolzgadovki "Čeprav ti lahko ponudi tudi kakšen sočen odgovor." Nasmehnil se je dekletu in še enkrat dejal "Ko se boš malce segrela se pridruži skupini in izvedi vajo."
Poletel je nazaj proti obročem in ponovno zapiskal na svojo piščalko. "Tako sedaj lahko nadaljujemo. Kdo je naslednji?"


[ Lahko kar napišeš svoj post Stelmarilia. pač najprej napiši stavek ali dva da si poletel sem in tja čez igrišče (kot segrevanje) nato pa kako izvedeš vajo. Ko bo vsak napisal svoj post kako je izvedel to vajo pa bomo naredili majnšo tekmo. Upam da se bo še kdo pridružil )

Stelmarilii ni bilo treba veliko čakati, saj je kmalu, do nje stopil leto starejši študent in se predstavil kot Remus Lupin. Ji povedal naj se segreje nato pa izvede vajo katero naj bi izvedel vsak. Stelmarilia mu je pokimala.
"Stelmarilia Sandley, hvala." Mu je odvrnila vstala ter segla po metli. Jo zajahala ter se nekoliko stran od drugih odrinila v zrak. Lepo je bilo spet leteti in v tem je uživala še bolj kot ob branju knjig. Dvakrat je zaokrožila okoli igrišča, se nekoliko oddaljila od njega ter poskusila napraviti nekaj ostrih zavojev. Približala se je nazaj igrišču in z metle opazovala neko študentko, ki je opravila vajo. Opravila jo je skoraj brezhibno, le nekoliko jo je zaneslo v zavoju navzgor. Še sama se je postavila v vrsto upajoč, da ji bo uspelo.
Poletela je navzgor, da je bila približno petindvajset metrov nad tlemi. Bila je samozavestna a vseeno je čutila kako se ji adrenalin pretaka po žilah. Oboževala je ta občutek. Opazila je precej majhno piko -lokl- in pikirala proti njemu. Letela je z precej veliko hitrostjo. Ojoj, to ne bo dobro. Je pomislila saj se je lokl hitro približeval. Zavila je in se stegnila za loklom, ta se ji je izmuznil izpod rok. Stela pa se je hitro stegnila nazaj proti njem. Tokrat ji je uspelo! Lokl je stisnila trdnjeje k prsim kakor pres, ko se ji je izmuznil z rok. Pred sabo je zdaj zagledala Remusa, ki je letel pri obroču. Lokl je nekako trdno primila v roko in ga zalučala nekam v njegovo smer. Lokl je zarezal v zrak in poletel mimo obročev oddaljen približno deset centimetrov od njih. Presneto! Je dejala v mislih in se pognala proti robu igrišča.

((no če noben drug noče, bom pa js strmoglavla na tla ))

Po končanem ogrevanju je Caley poslušala Remusova navodila za naslednjo vajo. Ko je opazovala demonstracijo, je na tihem upala, da bo vsaj malo zadel Avis, ampak Remus je stvar očitno vzel resno in mu ni bilo do izzivanja in pretepov. Ah ja, pa drugič.
Pozdravila je še eno Drznvraanovko, ki se jim je pridružila in jo je poznala zgolj na videz. Opazovala je njeno letenje, potem pa se še sama odločila poskusiti. Metlo je zasukala k višku in zdrvela proti nebu. Veter ji je lase odpihnil daleč na hrbet, plašč pa je neusmiljeno plapolal sem in tja. Ko je precenila, da je dovolj visoko, je zaustavila metlo in pogledala proti tlom. Lokl je bil drobna pika.
Ročaj metle je obrnila proti tlom in z veliko hitrostjo strmoglavila naravnost proti loklu. V ušesih ji je žvižgalo in lokl je postajal vse večji. Z desnico je spustila ročaj metle, da ga bo lahko ujela, potem pa je nenadoma zaslišala neznan glas.
Izdajalec si Patrick. Za to boš plačal. Temu je sledil najbolj odstuden krohot kar jih je kdaj slišala. Caley je še vedno drvela naravnost proti tlom in topo zrla predse. Je bil to glas morilca njenega očeta? Zakaj ga je zaslišala? Kriki ostalih na igrišču so jo vrnili v realnost kot bi tlesknil, a bilo je prepozno. Zopet se je zavedla kje je in kaj se dogaja, trenutek za tem pa že z vso hitrostjo priletela na trda tla. Ušesa ji je napolnilo bučanje, potem pa jo je zagrnila tema.

Stelmarilia je odzdravila sošolki, ki jo je malo prej pozdravila. Tudi ona se je dvignila v zrak, da bi izvedla vajo. Stela jo je opazovala. Lasje in plašč so ji plapolali v vetru pri taki hitrosti. Ostro je zaustavila metlo in pikirala proti tlom. Stela je opatila kako je Drznvraanovka iztegnila roko, da bi zgrabila lokl a je hitro švignila mimo njega. Steli se je zazdelo, da je opazila čuden izraz na sošolkinem obrazu a ni bila čisto prepričana, ker je bila precej oddaljena od nje. Tla so se strmo približevala sošolka pa je še vedno drvela proti tlom. Polovica igrišča je zakričala in Drznvraanovka je grdo priletela na tla. Stela je zletela, do nje. Razjahala je metlo in jo odložila na tla v travo. Pokleknila je na tla in se sklonila nad sošolko. Oči je imela zaprte in Stela jo je rahlo stresla. Ni se odzvala. Poskusila je še enkrat a je bilo zastonj.
"Remus!" Se je Stela zadrla v zrak in čakala, da se jima bo približal. Okoli njiju pa se je že zbirala majhna množica radovednežev.

Remus je opazoval Stelo, kako je lepo opravila z vajo, samo v zaključku ni bila dovolj zbrana in je zgrešila obroče. Drznnvranovka se je vrnila nazaj k skupini v trenutku, ko je vajo začela izvajati Caley. Remus se je povsem sprostil na metli, saj je vedel da tako kot Tara tudi Caley ne bi smela imeti težav z izvedbo vaje.
Opazoval je kako se je CAley najprej dvignila nato pa začela pikirati proti tlem. Vse je potekalo gladko, dokler ni Remusa obšla zla slutnja in se je čez igrišče slišal grozeč krik. Večina ljudi zbranih je zakričala, ker je Caley še vedno drvela proti tlom Remus pa je instiktivno pograbil za palico in zamahnil. Tla pod Caley so se zmehčala in Remus je ponovno dvignil palico, a preprosto ni bilo več časa d a bi lahko popravil še karkoli drugega. Caley je zadela tla in čeprav so del padca mehka tla nekako prestregla pa je bial višina še vedno previsoka in tako je Caley obležala v nezavesti. Na igrišče se je razlila smrtna tišina nato pa je Stelmarilia poklicala Remusa, ki je za trenutek otrpnil na metli.
Njen glas ga je prebudil in spet se je pognal proti tlom in hitro razjahal metlo. pri tem je bil neprividen in še sam rahlo padel a se hitro pobral in stekel do Caley, ki je še vedno ležala z zaprtimi očmi.
"Avis, takoj pokliči nekoga od profesorjev ali zdravnico." je zakričal proti Spolzgadovki. Sicer je vedel nekaj osnovnih urokov za zdravljenje a ni vedel kako resno je stanje. Mogoče ima Caley celo notranje krvavitve.
Pokleknil je na tla poleg svoje prijateljice in dvignil palico ter nekaj narahlo pomrmraval. Ta urok mu je pokazala mati, ko se ga je oče tako napil da je padel v nezavest. S tem urokom ga je prebudila in Remus ga je prvič uporabil sedaj zato ni bil prepričan če bo deloval..

Caley je plavala po praznini. Sledila je zakrinkanemu čarovniku, ki se ji je izmaknil vsakič, ko je bila dovolj blizu, da bi mu lahko snela kapuco. Zopet je zaslišala tisti smeh. Skoraj ga je že dosegla, ko se je nekaj ovilo okrog nje in jo potegnilo navzgor. olj se je dvigala, bolj jo je vse bolelo. Nenadoma se je zavedla, da leži na vlažni travi. Mukoma je odprla oči. Vse jo je bolelo, vrtelo se ji je in grozno ji je šlo na bruhanje.
Okolica se je zbistrila in prepoznala je Remusa, ki se je sklanjal nadnjo. Ko bi vsaj bil pri miru... "Remus, nehaj plesati naokoli, že tako mi je slabo." je mukoma izjavila, čeprav je bil njen prijatelj čisto pri miru, tako kot vsi ostali. Samo njej se je tako vrtelo.
Hotela je vprašati kaj se je zgodilo, ampak se ji je zdelo, da bo bolje, če ne odpira ust. Skušala se je premakniti pa je bolečina zarezala skozi njeno telo kot tisoče nožev. Lahko je samo zmedeno mežikala predse in čakala, da se ji neha vrteti.

Ko je Remus opazil da se je Caley začela rahlo premikati je bil od olajšanja kot v nebesih. Ko pa ga je Caley ogovorila se je široko nasmehnil "Vsak čas bom res zaplesal" je rekel in se zasmejal "Ali sploh veš kako si nas prestrašila?" ji je rekel. Vesel je bil da je bilo z njo vse v najlepšem redu in kamen se mu je odvalil od srca.
"Boš lahko vstala ali pokličemo zdravnico ali kakšnega profesorja?" jo je vprašal. "Na metlo še nekaj časa ne boš šla. Če se počutiš dovolj močno lahko sedeš zraven Avis, ki ti bo delala družbo, če ne pa te bo ona popeljala v grad." spet se je nasmehnil "Zagotovo se bosta izvrstno razumeli." Vedel je da ga Caley razume in da ve da jo poiskuša spraviti samo v dobro voljo. Avis in Caley se verjetno nikoli ne bi mogli razumeti saj sta si bili preveč različni. In tudi to da je bila Avis v Spolzgadu niakor ni pomagalo, k otoplitvi njunih odnosov.
"Na žalost moramo speljati krožek do konca. Torej vsi ostali pustite Caley malo zraka in se vrnite na metle. Čas je da dokončamo tole vajo: Kdor je še ni izvedel naj to stori ostali pa boste nekaj trenutkov počakali, nato pa bomo začeli s tekmo." Remus se je vrnil dos voje metle, pred tem spet začaral lokl da je lebdelv zraku a tokrat malo višje.
Vrnil se je med obroče ter vnovič zapisakla na piščalkko za začetek. Še vedno ga je skrbelo za Caley a to da se je ovedla je bil dober znak.

Vrtoglavica je počasi ponehala, zato Caley tudi ni več šlo na bruhanje. Samo bolelo jo je še vedno vse, kar pa jo bo verjetno še nekaj dni. "Ni treba, saj bo šlo." je odkimala in se počasi skobacala na noge. Pri tem se ji je zopet zvrtelo, zato se je oprijela Remusove roke in počakala nekaj trenutkov, da je bila spet stabilna. "Odlično se bova razumeli." Nakremženo se je nasmehnila, saj se smejati ni mogla. Do letenja ji res ni bilo več, zato se je počasi odmajala h klopi in se sesedla zraven Avis. Prepričana je bila, da bodo še pred večerjo vsi vedeli kako je strmoglavila na tla, ampak trenutno se s tem ni ubadala. Še vedno nakremženo je opazovala kako ostali trenirajo. Zdelo se ji je precej brez veze, da bi skušala začeti pogovor z Avis. Če ne drugega je vedela kako moteče je, če nekdo govori med tem, ko bereš knjigo.

Zamišljeno je lebdela v zraku, malo proč od ostalih in pozorno opazovala njihove poteze, manevre tr si jih poskušala vtisniti v spomin. Tako kot vedno, je nasprotnika vzela pod drobnogled, ker je vedela, da ne bo dolgo, ko vse to le ne bo skupen trening pač pa se bo prisiljena soočiti z njimi. In takart bo morala dati vse od sebe, da zmaga.
V glavi je zaslišala očetov prešeren smeh, ki ga je toliko sovražila in zopet je dobila tisti občutek, da nikakor ne spada zraven. Tiho je opazovala najprej prvo Drznvraanko, katere obraz je videla prvič ali pa se ga le ni mogla spomniti, nato pa še Caley.
Iz neznanega razloga se je Tarino telo napelo in še bolj zainteresirano je opazovala dekle. Toda bilo je nekaj narobe. Čuden izraz na Caleyinem obrazu je Tari dal vedeti, da ni čisto pri sebi. In že je treščila v tla.
Tara je osupnila in se v momentu pognala navzdol a očitno njena pomoč ni bila potrebna. Bila je popolnoma odveč in občutek nezaželjenosti jo je zopet zajel, ko se je na mestu ustavila in opazovala zaskrbljenega Remusa ter tisto Drznvraanko, ki sta se sukala okoli Caley. Zaskrbljenost je popustila a bilo je še nekaj.
Tara je pogoltnila cmok in ošinila nezainteresirano Avis. Niti zganila se ni. Navsezadnje je bila Spolzgadovka. Medlo je poslušala Remusa in takoj, ko je zaključil obrnila metlo in zopet odletela proč od skupine, kjer je naredila nekaj lupingov ter poskušala umiriti napetost v prsih ter razbijajoče srce. Ni hotela premišljevati. Ni hotela biti sebična ali ljubosumna. V tem trenutku sploh ni hotela biti ona. Hotela je oditi pa čeprav ni vedela kam. Ustavila se je na tridesetih metrih in se zagledala nekam proti obzurju do koder ji je segal pogled. Tam je obmirovala za nekaj trenutkov nato pa je zavzdihnila in obrnila metlo nazaj proti tlom.

Avis je ves ta čas igrala ppopolno nezainteresiranost ter zrla v svojo knjigo. vendar je vseeno s kotičkom očesasledila temu, kaj se dogaja okoli nje. knjiga je sploh ne več zanimala. V glavi je sestavljala seznam napojev, ki jih bo caley verjetno potrebovala. tako je nekaj trenutkov za tem, ko se je množica na metlah pognala v nebo, s tleskom zaprla svojo knjigo ter jo položila na klop poleg sebe. Nato je vstala in se obrila proti Caley
"da se mi ne ganeš iz mesta." je rekla ostro ter nato odhitela v drugo smer proti lopi, kjer so shranjevali metle in ostalo ropotijo za letenje. Med drugim je bilo na polici nekaj napoejv zaprvo pomoč. Avis je preletela etikete na njih ter izbrala pet stekleničk.
S polnimi rokami se je vrnila proti klopi. ter jih odložila nanjo. potem je sedla in šele takrat prvič zares pogledala sošolko.
Vzela je dve enaki epruveti, jih odprla ter ji jih podala.
"Tole je proti bolečinam. Pomaga takoj, vendar je ogabnega okusa" slednjo inforacijo je rekla nekoliko bolj zadovoljno.
odprla in podala ji je naslednja dva napoja
"krepčalnina in blag pomiritveni napoj. " segla je po zadnjem in ag dalj časa gledala nekako sumničavo, vendar hga je na koncu vseeno odprla ter ji ga podala
"Tole je univerzalni PP napoj. Za morebitne notranje poškodbe, zlome kosti, nadomestek krvi, zastrupitve... Osebno mislim, da ga ne boš potrebovala, vendar je v tem primeru bolje napoj preveč kot premalo."
nekaj trrenutkov je precenjujoče gledala dekle na klopi in nato hladno dodala
"čez pet minut, ko primejo vsi napoji, lahko letiš."
Nato je pobrala knjigo s klopi, odprla na označeni strani in brala naprej.

Caley je kljub bolečini hotela ugovarjati Avis (iz čiste navade), a je ta prehitro odhitela v lopo. Caley je zmajala z glavo in mrmrala nekaj o puberteti in čudnih vzgibih, ko se je Avis vrnila z naročjem napojev. Na njeno ogrmno presenečenje je celo pričakovala, da jih bo Drznvraanovka spila. "Šališ se." je začudeno privzignila obrv. Z Avis se sicer nikoli nista pretirano sovražili, ampak bila je Spolzgadovka in glede na govorice zadnje čase jim sploh ni bilo zaupati.
"In kako naj vem, da nisi v lopi napojem česa primešala? Kakšne zanimive skrivne sestavine mogoče." se je uprla. S pogledom je iskala Remusa, a letalci so bili predaleč. "Hvala, ampak ne potrebujem napojev. Bolečina je že čisto minila." Njeno laganje je bilo skoraj prepričljivo.

Avis je ne da bi dvignila pogled iznad knjige odgovorila sošolki
"Ko te bom ubila, bom poskrbela, da v bližini ne bo cele horde ljudi, ki bi me opazovali" je rekla s sarkastičnim tonom ter obrnila list pri knjigi.
"kakor hočeš. Nisem jaz tista, ki jo boli. zato me kaj malo briga ali to spiješ ali ne. Pa trpi, če si tako neumna. ". iz žepa ej vzela per ter podčrtala stavek v knjigi, nato obrnila dval ista nazaj ter obkrožila nekja besed. naoto je brala dalje.