Učilnica Obrambe pred mračnimi silami

Pričakoval je mir, vsaj dokler ne bi kateri izmed učencev prvi končal ali pa bi se iz katerega kotla sumljivo začelo kaditi.
Zaslišal je besede učenke in se vzravnal. Je prav slišal, je učenka ravnokar podvomila v njegovo presojo. Kdo pa misli da je?
Presenečeno se je zazrl vanjo, nato pa še v Remusa, ki jo je skušal ustaviti pri teh nespametnih besedah, ki so zletele iz njenih ust.
»Verjetno bi se gospodična Sanderson hotela pridružiti Lupinu«, mirno jo je pogledal.
»Če je kaj, kar res ne morem prenesti z vaše strani poleg klepetanja, je ugovarjanje učitelju, vas je mar kdo kaj vprašal? Tukaj jaz zastavljam vprašanja vi pa samo odgovore, če jih poznate seveda. Ne mislite, da vas bom po tem, ko ste uganili nekaj o vampirjih, obravnaval drugače kot ostale. Tu ste, da se nekaj naučite in ne, da dvomite o mojih odločitvah. Torej se vidiva po pouku, ali pa bi raje stala svojega doma nekaj točk?«.
Razgledal se je po učencih v razredu in opazil, da še vedno niso začeli s pripravo napoja, »Vi pa nehajte buljiti kot neumni in začnite z delom. Kotle imate že pripravljene, potrebščine za pripravo pa najdete v omari zadaj desno«.
Zaničevalno jih je premeril, »Naslednjo uro bom preveril vaše znanje, ki se ga boste naučil z današnjo uro, tako, da vam priporočam, da sledite pouku«.
Občutek, ki se ga je tako živo spominjal iz otroštva, se je počasi vračal k njemu. Tako močno ga je pogrešal, da se ni mogel upreti nasmehu.
Že dolgo se ni nasmehnil, bil je tako čuden občutek.

Ustnice so se ji razlezle v nasmešek. Končno nekdo, ki pove Malfoyu tisto, kar mu gre. Izjemno dobre volje si je začela zapisovati profesorjevo razlago, in čeprav je poslušala, kaj je profesor govoril, je bila z mislimi drugje. To se ji je zadnje čase pogosto dogajalo, prepogosto...
Pogled ji je medtem nekajkrat ušel proti Malfoyu in Avis v njuni klopi. Njene oči so takrat dobile nekam steklen lesk. Iz razmišljanja jo je vrgel zamuden prihod Severusa in Lupina. Slednji ji je šel izjemno na živce. Ob njem se je vedno spomnila na bratranca. Le kje se ta potika zadnje čase...
Ob profesorjevi graji je zdolgočaseno strmela v prazno in si okoli prsta navijala pramen svojih las. Njej se je zdelo čisto pravilno, da je Lupin dobil kazen. In prav tako Caley. Ta ji je šla vedno bolj na živce s to svojo neverjetno samozavestjo. Nekdo bi jo moral spraviti na realna tla...
Vendar je Narcisso čakal napoj. Te ji niso šli najbolje od rok, veliko boljša je bila pri urokih. Vstala je, zraven sedeči Tari ni namenila ne pogleda, ne besede. Odpravila se je do omare s sestavinami in iz nje vzela dve stvari, ki sta ji prvi padli v oči, ter se odpravila do svojega kotla. Zazrla se je v učbenik in začela s pripravami.

Kar naenkrat je opazila, da je učilnica že neverjetno polna in da poleg nje sedi Narcissa. Presenečeno jo je ošinila in mimo nje pogledala na drugo stran, kjer je Malfoy sedel z Avis. A s tem se ji trenutno ni dalo ubadati. Mogoče bo vsaj ura bolj zanimiva...je pomislila, ko je opazila profesorjevo nezainteresiranost pri pouku. Ali pa tudi ne...je spremenila mišljenje takoj, ko je opazila Spolzgadovkino molčečnost. Toda bilo ji je prav vseeno.
V roke je vzela pero in dokaj nezainteresirano začela pisati profesorjevo razlago. Danes je bil očitno res slabe volje in spraševala se je zakaj neki. Toda s takim vprašanjem bi pri njem kvečjemu izzvala nič kaj prijetno verižno reakcijo. Že nad Remusom in Caley se je prav lepo znesel, medtem ko je bil do Snapea prav milostljiv. Prav tipično zanj...je pomislila in zopet začela kracati po zvezku.
In ko se je ravno lepo namestila v stolu ter z levico podprla glavo z desnico pa škrabljala, so morali pripraviti napoj. Zavzdihnila je in od strani pogledala Narcisso, ki je že nekaj šarila okoli kotla. Torej najbolje, da to stori tudi sama.
Preletela je sestavine v knjigi nato pa vstala in se lenobno sprehodila mimo profesorja do omare. Nekaj ga je prav očitno težilo. S pogledom je zaokrožila po sestavinah ter za začetek vzela samo tisto kar je takoj potrebovala. Nato se je pridružila Narcissi pri klopi ter pristavila kotel z vodo in počasi začela rezati eno izmed sluzastih gob.

Caleyine ustnice so se stisnile v tanko, komaj opazno črto. Opazila je, da se ji roke komaj zaznavno tresejo. Vseeno se je nekako zadržala. "Se vidimo po pouku." je zamrmrala polglasno. Svojega doma ni hotela stati niti ene same točke, zato bo pač opravila kazen, pa naj se ji to zdi še tako neumno. Njen dolgi jezik jo bo enkrat spravil v resne težave.
Srepo je strmela v profesorja in se začela ukvarjati z napojem. 'To smo že jemali pri napojih' se je zapodilo skozi njene misli. A ugriznila se je v jezik in nadaljevala z delom. Sledila je navodilom v učbeniku, res pa je sestavine v kotel metala nič kaj nežno. Njena miza je bila kmalu vsa popacana, česar pa sploh ni opazila, saj je ves čas strmela v Neelstina.

Rmus je za nekaj trenutkov opazoval Caley, ki je bila vse prej kot srečna. Upal je da ne bo še naprej iskala težav saj bo svoj doma tto stalo veliko točk. Ko je začela delati napoj se ji je redružil tudi Remus. V svoj kotel je začel previdno dodajati sestavine zraven pa jezno razmišljal Baraba Spolzgadovska, misli da so Spolzgadovci bolš. Bo že še videl. Še celo leto bomo skupaj "Dragi" profesor Neelstin.
Remus je tudi sam hotel ugovarjati kazni a se je zadržal. Vedel je da bo dobil kazen in danes zadeve ni hotle poslabšati a odločil se je da bo trn v peti pri vsaki naslednji uri Obrambe. Nasprotoval bo večini izjav profesorja tudi če bodo popolnoma pravilni, poizkušal se bo boriti za nekaost med domovi itd. Verjetno bo za to pokasiral tudi pripor in kazni a bilo mu je vseeno.

Jane je sledila profesorjevim besedam in si vse vestno zapisovala, tako da skoraj ni opazila, da sta v razred vstopila še dva učenca. Oba sta zamujala, kaznovan pa je bil le Remus. Po glavi so se ji podile misli 'Profesro je krivičen', toda na glas ni rekla ničesar. Ni si upala. Še naprej je sledila Neelstinovim besedam in ob omembi napoja dvignila pogled. "Super", je tiho rekla. "Še tukaj torej." Dvignila se je iz svoje klopi in se odpravila do omare iz katere je vzela vse potrebne sestavine, ter začela. Pogled je upirala v kotel in se ni brigala za nič drugega.

Avis je sedela in zapisovala snov, kot da se je dogajanje v razredu sploh ne tiče. Vmes si je uzela le toliko časa, da je vljudno pokimala snapeu ob negovem prihodu in da je obema predrznežema Caley in Remusu, posala predrzen privoščljiv nasmešek.
Končno en profesor, ki ne kuje gryfndomovcev v višave...
si je mislila. Z zelenim očesom je nekajkrat ošinila Narcisso, ki ji očitno ni bilo prav, da Avis sedi poleg luciusa. s tem se ni preveč ubadala. saj se je on usedel k njej.

Bil je zadovoljen. Edino kar je moral narediti, ker je zamudil je bilo, da spiše nalogo o vampirjih, kar je bilo mala malica, medtem ko se je Remus moral zglasiti v kabinetu, kjer gotovo ne bo užival. Udobno se je namestil na stol, začetek ure je bil odličen. Pri urah obrambe je vedno užival, še posebaj, če so bili zraven kakšni gryfondomoci, saj so bili ti pogosto tarča profesorja Neelstina.
In da zabave še ni konec, se je Caley potegnila za Remusa. Tudi njej je profesor namenil čast, da z njim preživi popoldne.
Napol je poslušal profesorjevo razlago in se napol smejal v sebi, zaradi nesrečo dvojice. Bil je lep začetek dneva, klub turobnem dnevu in upal je da se bo tako nadaljeval. Šel je po sestavine v omaro, za napoj, ki naj bi oslabil vampirja in počasi znosil h kotlu. Napoji so mu šli od rok, zato ni dvomil, da bo opravil današnjo nalogo z odliko in po možnosti še doprinesel svojemu domu kakšne točke.
Zmešal je sestavine v pravem vrstnem redu, kakor ponavadi, navodila je jemal iz knjige, ki je ležala na mizi. Napoj je bil končan in je stal na mizi pripravljen, da ga preveri profesor in ga oceni...
Pogledal je proti dijakom ostalih domov in upal, še na kako pripombo iz strani profesorja na njihov račun...

Lucius je pokimal Snapeu, ki je začel pripravljati napoj. Nekaj časa je gledal, kaj je počel in vedel je, zakaj je vedno dobil dobro oceno pri napojih.
Njegovi gibi so bili hitri odločni in samozavestni. Tega pri Luciusu in napojih nisi mogel zaslediti. Navsezadnje je vedno preveril osemkrat če je dal v kotel prave sestavine, potem pa po možnosti pomešal sestavine.. V glavnem- ni mu šlo.
Odšel je do omare in vzel sestavine in jih odnesel na svojo mizo. V učbeniku je poiskal stran, na kateri je pisalo, kaj vse mora narediti.
"Kaj je, Avis? Bo?" je vprašal ne da bi umaknil pogled iz sestavin.
Rezal je, mešal je in seveda preverjal če je delal prav. V to je dvomil, čeprav se je trudil. Navsezadnje bi ga pa Avis popravila. Nazadnje je dodal še nekaj sestavin in mešal, kakor je pisalo in nato pogasil ogenj. Pogledal je napoj, ki se je hladil pred njim in čakal, da jima učitelj pove, če je narejen pravilno, ali pa sta popolnoma zamočila.

Ko je odložila nalivni je dregnila Malfoya in skupaj sta začela pripravljati.napoj. Avis je strmela v knjigo in Malfoyu naročala, kaj naj naredi. Vsake toliko časa se je ozrla k snapeu in primerjala njegov napoj z njunim. Izgledal je pravilno, zato si je oddahnila. Ko je bil napoj končan ga je zlila v stekleničko in dala na rob mize. Moral bibiti vredu. Ozrla se je okoli po učilnici, kjer so ostali učenci še vedno pridno delali. Nato se je obrnila k Malfoyu ter se nasmehnila.
"Odlično, malfoy. Nismo še izgubili upanja vate. " zraven ga je še potreplajala porami. Vsega tega nebi rekla in storila, če nebi bilo zraven Narcisse.
kar naj bo malo ljubosumna si je mislila in se pri tem v svoji glavi zadovoljno hahljala.

Niccole je hitro in natančno merila sestavine za napoj in sledila navodilom na tabli in v učbeniku. Njen napoj je bil dokaj hitro končan in če ga je primerjala z ostalimi v dobrem stanju. Natočila ga je v epruveto, ki jo je nato začepila, nato pa se nanjo tudi podpisala. Tudi sama je vrgla pogled proti Blackovi najmlajši in se nasmehnila.
V tej uri se je skorajda zabavala, saj profesor ni bil očitno anti-spolzgadovski kot večina drugih.
Malo se je še ozrla po učilnici, nato pa malo pospravila sestavine, ki jih je potrebovala pri napoju. Ostanek je odnesla nazaj v omaro in pospravila mizo.
''Kaj imamo aslednjo uro?'' je vprašljivo pogledala Avis in Severusa in čakala na odgovor.

Medtem, ko so učenci pripravljali napoje, je Mark zamišljeno zrl predse.
Le kaj počne Albus sedaj? Je že kaj posumil? Kakšen obraz je imel, ko je našel truplo?
To bi rad videl.
Na obrazu ni bilo sledi o njegovi zamišljenosti, videti je bil zbran in odločen.
Misli so mu odtavale v preteklost, ko se je pogovarjal s svojim učiteljem. Informacije, ki jih je pridobil, so se mu zarezale globoko v spomin.
Kako postati nesmrten? Je to sploh možno. Nekega dne bom postal močnejši kot Albus, nekega dne mi bodo ostali sledili in zavladali bomo svetu. Znebili se bomo tistih, ki bodo dvomili vame, znebili se bomo blatnikov. Nepremagljivi.
Šum v razredu ga je spravil k sebi. Vzravnal se je in opazil, da je večina že končala z napojem.
Približal se je prvim klopem in začel kritizirati novo nastale napoje.
»Caley še moj pradedek bi boljšega spacal skupaj…Malfoy presegel si pričakovanja, barva je skorajda podobna tisti kakršna bi mogla biti, a verjetno ti še to ne bi uspelo, če ti ne bi Avis pomagala…Tara dokaj v redu «.
Ustavil se je pri Severusu in iskal napake. Brezhibno, tako kot ponavadi, verjetno ima tale več v glavi, kot vsi skupaj v razredu. Tiho je odšel mimo njega in dodal še nekaj komentarjev ostalim.
»Dobro, ker nam ne preostane veliko časa, bomo uroke vadili naslednjič, pa vendar bi še zaključil današnjo uro…Kakor se boste naučili skozi življenje ima vsaka stvar svoje slabosti, prav tako vampirji…res da so neverjetna bitja a niso nepremagljivi…«.
Misel o osvojitvi sveta mu ni dal miru, zato si ni mogel pomagati, da ni dodal še nekaj besed, »zapomnite si, na svetu ni dobrega in zla.. na svetu so močni…«, s pogledom je ošinil spolzgadce.. »..in šibki…«, pogled mu je ušel k ostalim domovom.
»Vaša odločitev pa je, kako izkoristiti to…sedaj pa zginite izpred mojih oči«.
Učilnica se je nemudoma začela prazniti, kar mu je ugajalo, še preden so vsi izginili je polglasno dodal, »Snape, prosil bi trenutek vašega časa«.

Caley je hotela komentirati, da je bil njegov pradedek tako ali tako bunkelj, ki ni znal "pacati" napojev in on je očitno podedoval to družinsko hibo, ampak se je raje zadržala. Prav vseeno ji je bilo kaj sitnari ta gnida, ki še zdaleč ni bila dorasla ostalim profesorjem. Samo, da je pogledala njegov kilavi obraz, se ji je začel obračati želodec. Na hitro je pospravila sestavine in z zamahom palice pospravila nered. Sedla je na rob mize in se z dvignjeno obrvjo zazrla v profesorja: "Naj počakam tukaj kot ste rekli prej ali vama raje pustim mir pri intimnih pogovorih?" je vprašala čisto mirno. Dejansko bi bilo čisto možno, da se je med Neelstinom in Snapeom dogajalo mnogo več kot klasičnega profesor - učenec odnosa. Nemarna in antipatična sta bila oba dovolj, da bi se spetljala.

Ko je končala z pripravo napoja, ga je Jane prelila v manjšo stekleničko in začela pospravljati. Ob profesorjevih besedah, naj izginejo ni pomišljala in se želela čim hitreje spraviti iz razreda. Kljub vsemu, si ni mogla kaj, da se ne bi od profesorjevem pozivu Snapu, naj počaka globoko zamislila. 'Le kaj imata tadva med sabo' je razmišljala in se počasi odpravila iz razreda. Pred odhodom je še enkrat pogledala po razredu nato pa odprla vrata ter stopila na hodnik.

Malfoy se je namrdnil. Tudi če bi naredil boljši napoj kakor Snape, kar je bilo malo mogoče, bi Mark rekel da je svinjarija.
"Drek na palici," je rekel potiho in začel pospravljati svoje stvari. Ni vedel, če lahko že grejo iz razreda, zato je raje počakal, da vidi če bo kdo šel ven.
Ko je Caley postavila precej drzno vprašanje, je neodobravajoče pokimal, saj je kar klicala kazni. Saj ne da se je on imel kaj pri tem, enostavno je imel dovolj provesorjevega spravljanja na vsakega, ki je narobe vdihnil.
"Se ji je skisalo? Mar ne ve, da ni dobro, če te ima ta čakčjegovorec na piki?" je vprašal Avis in zavil z očmi. Če bi mu bila Caley vsaj malo simpatična bi mogoče še kaj rekel.

avis je vstala, takoj kot je bilo to mogoče. S kotičkom očesa je opazovla snapea, kis eje odpravljal k profesorju. Le kaj hoče od njega?Njegov napoj je bil vendar brezhiben... Nasmehnila se je Luciusu.
"Vidiš, pohvalil te je. " je rekla, nato pa je odhitela iz učilnice. če bo pohitela, bo imela pred kosilom še dovolj časa, da spiše nalogo za napoje.

Niccole je stvari hito zmetala v torbo, ki si jo je vrgla na ramo. Mimogrede je ošinila profesorja, nato pa še Severusa, ki je stopal proti profesorju. Po najhitrejšem možnem postopku se je odpravila v knjižnico, spisat nalogo za napoje in zgodovino. Na urniku je imela prosto uro in to je hotela izkoristiti.

Profesor se je ustavil pred njegovim napojem in ga z očmi pregledoval, kakor da bi iskal napake, a te ni našel, zato se je odpravil naprej. Dal je še nekaj komentarjev in ure je bilo kmalu konec. Povedal je nekaj besed za zaključek in ko je že mislil oditi iz učilnice, je profesor dodal, da želi da ostane še malo. Začudil se je, a vseeno ostal. Knjige je spravil v torbo in se odpravil do profesorja. Vsi dijaki so že zapustili učilnico, zato sta profesorjem ostala sama. Sicer se je slednji ponavadi le pritoževal in tudi tokrat je pričakoval kaj takega, mogoče pa kaj drugega.
"Torej, kaj ste me potrebovali profesor Neelstin", je rekel z grobim glasom, s katerim ni pokazal niti kančka spoštovanja...

Z mračnimi očmi je ošinil piskajočo Caley. Ta res ne zna utihniti, očitno se bom res moral pogovoriti z njo po pouku, a kaj ko še to ne dojame kaj je po pouku in kaj po moji uri.
»Gospodična Caley, čeprav vem, da ravno ne sledite moji razlagi, a bi si lahko vsaj tisto kar je povezano z vami zapisali, če si že zapomniti ne morete. Rekel sem po pouku v mojem kabinetu. Smo mar v mojem kabinetu? Sigurno imate še kak predmet sedaj, saj si na takih primerkih kot ste vi, mora vsak učitelj vzeti malce več časa, da jim lepo razložiti vso stvar. A žal je moj čas predragocen. Poberi se…«.
Počakal je, da so se vsi izginili iz učilnice, nato pa nad svojo mizo opazil senco.
»aha Snape…«, dvignil je pogled k njemu in se mu skušal nasmehniti, pa čeprav je bilo bolj spakovanju podobno.
»Verjetno se sprašujete zakaj morate sedaj tu stati…se mi je zdelo ja…ne ni v zvezi z vašim napojem….v bistvu na nek način je…torej verjetno se ne zavedate kakšen dar vam je dan. Opazoval sem vas, že dolgo tega. Odlično izpeljani napoji, inteligentnost, ki se lahko kosa z večina profesorjev na naši šoli. In najpomembnejše, sovražnost, ki je tako očitna, ko se zazrete v katerega izmed blatnikov.
Ne vem če ste kdaj razmišljali v tej smeri, a nekega dne bi se vse te vaše sposobnosti lahko sprevrgle v veliko več. Mogoče kaj pa vem….voditelja...«. Radovedno je pogledal učenca, a iz njegovega obraza ni mogel razbrati ničesar.
»Seveda je samo ideja…«.
Profesor se je zazrl v številne temne knjige, ki so skrbno spravljene čakale v predalih njegove mize.
»Ne vem koliko veste o črni magiji, a sem si nekako predstavljal, da bi vas uspelo zanimati«.
Hotel je biti previden z njim, ni mu hotel v popolnosti razkriti njegove načrte, navsezadnje je bil Severus še otrok.
Ker je ta še vedno molčal je Neelstin zaključil pogovor, »Razmislite o tem Snape in če se boste hoteli po tem pogovoriti, sem vam na voljo. Zapomnite si, vaše znanje je neprecenljivo. Sedaj se pa kar podvizajte, verjetno vas čaka še veliko obveznosti…Nasvidenje«.
V roke je vzel svoje knjige in izginil iz učilnice.

"Zaleti se nekam osel brezkrvni." je Caley mirno zabrusila namesto pozdrava. Obrnila se je na peti in odšla iz učilnice. Kot da se ne bi nič zgodilo je odšla po hodniku proti naslednji uri. Če pa je profesor mislil, da se bo zvečer oglasila v kabinetu, si lahko to kar nariše.

((Sam tko mimgrede. Mark Neelstin je bil na Bradavičarki zelo prijazen in tih fant, ni si nakopu NOBENIH sovražnikov, ni bil ne nesramn, ne prasc, še sploh pa ne pred polnih razredom, da ga ne bi kdo kej posumu in je vse totalno presenetu k je razkril, da je Mrlakenstein. Tko da si pisanje za ta character popolnoma falila.))

Remus je slišal kako je profesor Neelstin zadržal Snapea in odločil se je da tvega. Že tako si je prislužil sestanek v kabinetu in malo večja kazen ga ne bo tako prizadela. Z palico je hitro zamahnil rpoti torbi in zamrmral "Diffindo" in torba se je strglaa. Knjige in učnbeniki so mu padli po tleh in začel jih je čisto počasi pobirati. Pri tem je napeto prisluhnil profesorjevim besedam. Najprej je slišal kako grdo se je profesor znebil Caley nato pa je čisto tiho ostal sklonjen pod mizo, v roki držal knjigo, in prisluhni, besedam, ki jih je profesor namenil Snapeo. Vseh besed ni slišal a slišal je hvalospev Snapeu, nekaj o voditelju in tudi Saj ni mgoče gotovo sem slišal narobe Črni magiji. Pobral je ostali dve knjigi in ko se je profesor poslovil od Snapea čimbolj neslišno zdrsnil iz učilnice.
Profesor se gotovo ne ukvarja s črno magijo. ko je poiskušal izginiti iz učilnice.

Brezizrazno je gledal profesorja, ko se je ta poskušal nasmehniti, a mu to ni najbolj uspelo. Verjteno se ni veliko smejal, podobno kakor Snape. Spolzgadec se spraševal, če bo nekoč postal pravtakšen zamorjenec kakor Mark, a se je spomnil, da je že tak.
Začel mu je govoriti in ga pohvalil, a povedal mu je tisto, kar je že sam vedel že dolga leta. Le nekaj ga je začudilo, ko je izmed njegovih lastnosti ravno izpostavil sovražnost do blatnikov. Profesorji so ponavadi bili proti nestrpnosti do blatnikov, so se pa tudi našle izjeme kakor Mark. Poleg tega pa je bil tudi sam eden tistih, ki jih je preziral, a je to poskušal pozabiti. Postal je bolj pozoren na profesorjeve besede, saj ni bil popolnoma prepričan, kaj je njegovo bistvo, njegovo besede so bile skrbno izbrane...
Začel je govoriti tudi o črni magiji in očitno ni vedel, koliko že Severus ve o črni magiji al pa tega ni hotel izdati. Pravtako pa mu ni pustil do besede in je že prej odvihral iz učilnice.
Besede kot so bile voditelj, črna magija so mu odzvanjale v glavi...
Ni vedel ali se bo še kdaj zglasil pri Marku, a čutil je radovednost, kljub temu da je šele pred nekaj trenutki izvedel nekatere stvari.
Mogoče pa me le preizkuša, če se ukvarjam s Temno magijo, glede na to da uči Obrambo pred njo. Neumno bi bilo na slepo zaupati...
Odpravil se je ven iz razreda, ko je na vogalu hodnika videl Remusa, ki je pravkar zavil.
Preklet ravbar, gotovo je prisluškoval. Moral se mu bom maščevati, ker vleče ušesa tja kamor ni treba...

Hannah je prišla pred učilnico. Vrata so bila zaprta, vendar odklenjena. Hannah jih je odprla in vstopila v učilnico. ''Še nobenega ni...'' si je na glas rekla in se sprehodila do svojega običajnega mesta. Stol je odmaknila od mize in nanj položila torbo. Nato se je prestavila k oknu in pogledala skozenj. Zunaj ni bilo nikogar. Še niti ptiča ni videla. ''Občutek imam, da je vsa okolica mrtva, ko pa pogledam hodnike, pa si mislim čisto drugače,'' je zamrmrala in odšla nazaj k svoji klopi. Iz torbe je zložila stvari, ki jih bo potrebovala. Torbo je obesila na kavelj, ki je bil pritrjen na mizo, sama pa se je usedla na stol in počakala, da se zberejo še ostali in da se ura prične.

Njeni koraki so hladno odmevali preko zapuščenega hodnika, ko se je približevala učilnici obrambe. Obraz ni izražal nobenega čustva, kot bi bil otopel, toda pogled, ki je bil uprt v tla, je izdajal, da ni ravno najboljše volje.
Zavzdihnila je ter z iztegnjeno desnico obstala pred vrati učilnice. Ura ji je ta trenutek predstavljala pravo mučenje in pomislila je, če bi se enostavno obrnila in odšla proč. Tako ji vsaj ne bi bilo treba gledati vseh tistih obrazov. Ni vedela, zakaj je bila zamorjena, toda enostavno se ji je ta dan zdel prava polomija. In tempirana bomba v njej, je samo čakala, na najmanjšo malenkost, ki jo bo znervirala, da bo eksplodirala.
Končno je le odprla vrata in s pogledom zaorala po učilnici. Uf...si je že oddahnila, ko je pri oknu opazila postavo. Nezainteresirano jo je prešinila s pogledom nato pa se odpravila na nasprotno stran učilnice in si tam poiskala sedež v zadnji klopi. Torbo je treščila na mizo ne meneč se za Gryfondomovko nato pa se je sesedla na stol in si čez glavo poveznila kapuco. Zazrla se je v les pred sabo in upala, da k uri ni prišla zastonj.