Učilnica Obrambe pred mračnimi silami

''Dober dan pofesor Neelstin'' je pozdravil profesorja in se vsedel v najbližjo klop. Prva učna ura obrambe pred mračnimi silami v novem šolskem letu!.Super. Čakal je na ostale učence medtem pa listal po knjigi katera je bila že pripravljena na njegovi mizici.

Hannah je pritekla po hodnikih in se ustavila pred vrati v učilnico, ki so bila že odprta. V učilnici profesorja Neelstina še ni bilo, je pa zagledala nekega starejšega učenca, za katerega je vedela, da ni iz njenega doma. Odložila svoje stvari na eno izmed miz, se usedla in počakala, da pridejo še ostali. Bila je vznemirjena, saj je imela obrambo rada, poleg tega pa je bila to prva ura...

Kmalu se je znova slišalo trkanje na vrata in ko so se ta odprla, je v učilnico vstopil Dumbledore. Njegova srebrna brada je bila prelepo dolga, oblečen je bil v sinje modri plašč, na nosu pa je imel kot zmerom drobna očala.
"Pozdravljen Mark. Upam da te ne bo motilo, če bom danes spremljal to učno uro, kajti zanima me, kako boš učil in ali si res tako dober profesor kot mislim da si. Zame se ne zmeni, bodi sproščen in vodi uro, kot da me ni tukaj. Poleg tega pa mi bo tudi čas hitreje minil, saj nimam trenutno prav nobenega dela v pisarni."
Ravnatelj se mu je nasmehnil, ter se nato posprehodil počasi po razredu do zadnje vrste in na plan potegnil palico. Za rahlim zamahom je pričaral zelo udoben stol, ter se je vsedel vanj in sklenil dlani, ter se zazrl v profesorja za obrambo pred mračnimi silami.

Previdno je vstopila v učilnico in oči so se ji zasvetile, ko je zopet zagledala znan prostor. Seveda ni bila tukaj, da se nauči obrambe, zanimala jo je predvsem črna magija. Nobenemu ni niti pogleda namenila ampak se je le usedla za klop in se namrščila, ko je zagledala ravnatelja. Kaj pa on dela tukaj? Ah bo že izvedela. Nato je nestrpno čakala na začetek ure.

Prišel je z rahlo zamudo. Ozrl se je po učilnici in čisto zadaj zagledal ravnatelja. Ravnatelj ga je pogledal in se mu nasmehnil. Portlin nasmeha ni vrnil. Sedel je v prvo vrsto in počakal kaj ima profesor za povedati.

Tokrat lahkotno je stopal proti uri svojega najljubšega predmeta, obrambe pred mračnimi silami.. Hladno in v tišini je stopal prek hodnikov, lahko je slišal vsak svoj korak, za katerega se je zdelo, da odmeva v večnost.. Vesel je bil, da tokrat le ne bo zamudil ure in prav tako vesel, da mu je uspelo narediti nalogo za spreminjane oblike.
Ko je stopil do vrat učilnice je nalahno potrkal, nato pa na stežaj odprl vrata in jih nato brez treska zaprl. Ozrl se je po prisotnih in med njimi zagledal tako Hannah kot samega ravnatelja profesorja Albusa Dumbledoreja. "Pozdravljeni gospod ravnatelj", je s pridušenim glasom rekel, saj ni bilo potrebe, da bi govoril glasneje potem se je obrnil proti profesorju tudi njemu namenil kratek nasmešek, pri katerem je svojo ustnice bolj borno upognil. "Pozdravljeni tudi vi profesor Neelstin", ozrl se je po zbranih, med njimi opazil tudi nekega novega učenca spolzgada, ki ga pri večerji ni videl.. A med tremi spolzgadovci, ki so bili prisotni ni zaznal želje po obrambi pred mračnimi silami, temveč se mu je zdelo, da oni hrepenijo po črni magiji samo...
A le te je hitro zbil iz glave, kajti ni želel, da mu bi pokvarili dan.. Mirno se je vsedel v prazno klop na nekoliko na levi strani učilnice gledano z katedra. Bil je že ves na trnih, čeprav je njegov pogled ostal miren. Z veseljem se bo naučil kakšnega novega uroka, s katerim mu bo lažje, ko bo opravljal vso potrbno nadaljnje šolanje za aurorja.
Razvil je pargamentni zvitek, ter na mizico postavil posodico s črnilom, v katero je za tem vtaknil tudi pero.. Upal je, da bodo več čarali, kot pa jemali dolgočasno teorijo, zato je tudi svojo tisocinasto palico pripravil na mizo, ter čakal, da profesor začne uro.

Zaprla so se vrata. Joey je ravno prikorakal mimo hodnika, ko je nekdo vstopil. Nažalost ga ni videl, a spoznal bi ga rad. Skomignil je z rameni, češ, da bo še čas za takšne in drugačne stvari in se napotil k učilnici. Potrkal je, nato pa potiho odprl vrata in vstopil.
V učilnici je bilo kar nekaj učenjakov in vsi so bili videti prijazni. Fantič se je odpravil naprej h katedru, da bi lahko pozdravil profesorja. " Lep pozdrav, gospod profesor" je pridušeno izjavil, da bi naredil dober vtis. Navsezadnje je bil zelo ponosen nanje, da je bil na Bradavičarku. Obrnil se je in korakal h klopem. Vsedel se je v drugo klop in se ozrl nazaj. Razgledal se je po knjigah in omarah, črnih kot oglje. Zanimalo ga je kaj je v njih, a pustil je...

[Kaj ste se usi zafrknl k ste me pozdravlal js sm pa pršu šele zdej]

Tedaj je profesor stopil iz kabineta z novo brazgotino na obrazu. Priklonil se je ravnatelju ga pogledal z eno obrvjo ter nato prišel po stopnicah navzdol. Zadihal je gost in vlažen zrak v učilnici. Nad svečo je tlesknil ter zanetil ogenj ki se je po kanalih razdivjal po učilnici in še malo bolj razsvetlil prostor. Popravil si je lase ter nato začel:" Dobrodošli mladi nesposobni čarovniki ki boste mogoče nekoč postali še celo sposobni če boste pridno poslušali moje lekcije! To uro sem naerdil za vse skupaj ker se mi ne da vsakemu letniku vse po dvakrat razlagati. Sklepam da boste sedaj Pihpuffovci pridno začeli nekaj delati, Drznvraanovci razmišljati, Spolzgadje si boste delali zlobne načrte za naprej Gryfondomvci pa bodo 'pogumni' kot vedno začeli ustavljati zlobne načrte. A tako pri meni nikamor ne boste prišli pri meni boste....POSLUŠALI IN DELALI KAR BOM REKEL!!! Kajti le z trdo desciplino in pridnim učenjem boste dosegli tako modrost kot jo ima danes naš spoštovani ravnatelj Dumbledore! Imam prav, gospod ravanatelj? No sedaj pa vaša vprašanja."

Joey bi se kar najraje skril. Značka predstavnika študentov se je bleščala iza plašča. Seveda, bil je malce sramežljiv, a bil je delaven. doma so ga velikokrat zbadali, češ kakšen piflar je. Poslušal je profesorja in poslušal. Zdrznil se je, ko se je zardl preko celega razreda, a vedel je, da bo pošten. mora biti pošten... je misel prešinila njegovo glavo. Že peto leto se je izobraževal na Bradavičarki in ni bil kar tako zanič. "Profesor" je začel govoriti, da bi se on obrnil k njemu. " Sam sem se vedno učil uroke in niso mi ravno dobro uspevali. A mi lahko lepo prosim poveste, kako se bo tukaj delalo in kaj nam Vi želite vbiti v glavo za večne čase. " je izrekel ter modro pogledal.

Ob zadnjih učiteljevih besedah se je Sindaroth nekoliko zdrznil a to ga ni vrglo iz tira, še vedno je hladno zrl predse.. Hotel je dvigniti roko, a je okleval.. Vse kar je povedal je bilo res, a že sedaj se mu je zazdelo da mu ta učitelj nikakor ni naklonjen. Nazadnje je zbral pogum, ter dvignil roko, a to je že v naslednjem trenutku obžaloval, ko so se oči profesorja zavrtale v njegove in se mu je zazdelo, da nikoli več ne bo vesel.. A vendar ni se ga bal zato je z odločnim glasom vprapal: " Em.. gospod profesor.. bomo danes kaj čarali, ali pa bomo jemali teorijo", nato je svojo roko spet povesil ter čakal na učiteljev odgovor.. Zelo si je želel pokazati kaj zna, a vendar je bil nervozen, kaj bo profesor od njega pričakoval, zato se je samo ponosno vzravnal, ter mirno čakal na učiteljev odgovor. Vedel je, da če bo uvidel, da se ga boji, mu bo to v veselje, zato se ne sme zlomiti, mora ostati hladen, a vseeno na preži, kot lev, emblem Sindarothovega doma.

Pogledal je Gryfondomovca ter mu z hitrim in malo glasnejšim a ne zelo glasnim glasom rekel:"Rdečko poslušaj svojega kolega pridnega rumenega Pihpuffovca ki je vprašal natanko isto vprašanje kot ti...ampak ne ti moraš biti pogumen in spraševati in spraševati" Pogledal je v Albusa ki je nejevolno gledal zato se je pomiril.
"Torej učni načrt" je dejal profesor za sladkim in milim glasom. Prijel je palico in ko je začel govoriti je palica pisala na tablo.
"1.Snov bo verjetno Čarobna bitja ki bodo obsegala nasledna poglavja, verjetno bomo nekatere izmed teh pobližje spozanli:
-Vampirje bodo obravnavali od 4 letnika naprej
-Volkodlak bodo jemali vsi letniki
-Kentaver bo predtsvljen le višjim letnikom (4-7)
-Velikani bodo jemali vsi
-Mlevikon bodo imeli le nižji letniki (1-4)

2. Snov prepovedane stvari:
-Zgodovina črne magije (teorija) vsi letniki
-Žrlele kletve- Le višji letniki
-Temna bitja- vsi letniki

3. Snov obrambni in napadalni uroki
- Napadalni uroki
-Obrambni uroki

Torej to je to še kakšno butasto vprašanje?" je dejal Mark in se zasmejal.

Karon je počasi stopala po zloščenem, svetlikajočem se hodniku. Korak je imela trd, tako da so le-ta odmeval po vsem prostoru. Vedela je, da zamuja. Vedela je, da jo bo profesor spet nadrl. Toda zamujanje pri njegovem predmetu ji je že prišlo v navado. Upala je, da je tako tudi pri njem in, da je sploh opazil ne bo. Toda kaj takega bi bilo pri profesorju Neelstinu skoraj nemogoče.
Počasi, previdno je odprla lesena vrata, ki so tiho zaškripala. Nekaj pogledov se je uprlo vanjo, toda ni se zmenila zanje. Z kotičkom očesa je ošinila profesorja in tiho zamrmrala: "Oprostite, ker zamujam." Nato pa počasi, tiho stopila do zadnje vrste in se sesedla na eno izmed prostih klopi.

Tokrat je bila Sindarothova mera polna, dlani je pod mizo že sklenil v pesti, ker še vedno ni dobil odgovora na to, kaj bodo delali danes, zato je še enkrat dvignil roko in tokrat s še bolj odločnim glasom spregovoril:"Gospod profesor, še vedno niste povedali, če bomo danes kaj počeli ali ne.. Ja mogoče bi res moral počakati, če bi se tudi za njegovo vprašanje zmenili in nanj odgovorili", je nato z mirnim a vedno bolj odrezavim glasom rekel, ter učitelju namenil strupen pogled. Ne, sklenil je, da ne bo dopustil, da mu še tako privzdignjen glas pride do živega. Odločil se je, da se bo poskušal profesorju čimbolj postaviti po robu, le da bo to na skrajni meji, saj ga verjetno lahko kaznuje huje kot si misli, a tudi če bo kaznovan se ne bo zlomil.. Ne bo priznal, da je česarkoli kriv, če bo za to obtožen, četudi bo zato moral odguliti sto strani dolg esej.. Njegova jeza, pa je še vedno brbotala v njegovi duši, kot kotliček, pod katerim je preveč plamenov, a mladi čarovnik je ta kotliček kolikor je mogel pokril s pokrovko, da bi čimmanj tekočine ušlo ven in je jezo tlačil nekje v sebi, čeprav se mu je zdelo, da je na tem profesorju nekaj zloveščega, ne samo to, da rad drugim učencem greni življenje... Nato pa je opazil še eno Spolzgadovko, ki je zamudila. Ni ji privoščil, da jo bo profesor nadrl, a v njegovi moči ni bilo nič kaj drugega kot samo čakati, sicer pa bodo njegove pridige morali poslušati prav vsi..

Portlin je z zanimanjem opazoval profesorja, ki je začel svojo prvo uro zelo ostro. "Profesor? Bi nam lahko, ker je to vaša prva ura postregli s katerim zanimivim urokom, ki bi nam prišel prav?", je vprašal Portlin svojega profesorja.

Aghh! spet ta bolečina. Držal je za palico medtem ko je Neelstin nakladal in tudi žalil učence. Kaj hoče ta zverina... Hmf! Da bi vsaj začeli z uro... Pogled je umaknil stran od profesorja in pogledal na desko kjer so se napisale vse stvari aktere se bodo učili. Črna magija...hmm...zanimivo...

Z visoko mero zanimanja je Tara poslušala profesorja, ki je svojo avtoriteto uveljavljal že prvo uro. Očitno pri njegovih urah ne bo dobrikanja in ostalih nesladnosti.Bodo vsaj disciplinirani pri njegovih urah in mogoče jih bo celo kaj naučil. Opazila je, da nosi Spolzgadov plašč, torej je očitno enkrat bival v domu v katerem je tudi sama. Vsekakor je bil profesor ena velika neznanka. Poblisnila je in pogled preusmerila proti tabli na kateri so se zrcalile snovi. Na njej je našla kar nekaj zanimivih tem, nato pa jo je zmotil glas temnolasega spolzgadovca v klopi pred njo. Zanimivo vprašanje...Pogledala je profesorja in njegovo reakcijo.

Joey je dobil odgovor na vprašanje, ki ga je maloprej zastavil profesorju in sedaj je že poslušal vprašanja njegovih sošolvec. Sam ga ni več nameraval nič vprašati, zato je raje ostal tiho in pozorno gledal profesorja.
Na tabli, ki je bila pred nekaj minutami še prazna, so se na njej izoblikovale črke, kjer je pisalo vse o snoveh, ki se jih bomo učili. " zanimivo" si je tiho rekel pri sebi in nadaljeval s poslušanjem.

Albus je vso uro tiho sedel na stolu v kotu učilnice in pozorno opazoval profesorja Marka, občasno pa se je njegov pogled zasukal tudi proti učencem in si jih je ogledoval.
Ko so se na tabli pojavili zapiski z učno snovjo za to leto, jih je pozorno prebral in si jih poskušal čim več zapomniti, kar pa mu ni delalo težav.
Zdelu se mu je, da je Mark za začetek kar uspešen, saj ni kazal pretiranega straha in čeprav ni bil z učenci prav nežen, je vsaj kar dobro obdelal učno snov in ni stalnega napeljevanja k temni magiji.

Profesor je prhnil in nato reke:" Zamudniki" pogledal je proti učenki iz Spolzgada (Karon) ter nadaljeval:"Mlada dama čeprav sem v mlajših letih tudi sam zamujal k uram tega pri svoji uri ne bom trpel, ker si prišla ravno za tem ko sem povedal učni načrt ti bom odpustil prepiši si na pergament 2x učni načrt in če bo še kdo naslednjič zamudil bo kaznovan!"

"Torej ker sem danes ravno pri volji bom za 5 in 6 letnike naredil čarobne dvoboje seveda če se ravnatelj strinja no če se strinja naj mi še pove ali se strinja da to naredim le za starejša ali tudi za mlajše letnike" se je nasmejal profesor prvič je v tej uri njegov glas postal malo bolj prijaznejši pogledal je proti učencem in rekel:" No medtem ko gospod ravnatelj premišjuje lahko sprašujete!"

Karon je izza katedra zaslišala besedo zamudniki, ki je odmevala po celotni učilnici. Nekaj pogledov se je zazrlo v temnolaso dekle, toda ostala je mirna. Ni se želela razburjati, ni imelo smisla. Le profesorju bi se še bolj zamerila kar pa si nikakor ni želela. Čeprav po drugi strani bi mu pa najraje nekaj zabrusila v obraz. Nihče je ne bo poniževal, nihče je ne bo klical zamudnik. Še sam je priznal, da je zamujal k predmetom, zakaj se potem brez potrebe razburja? Na to vprašanje si nikakor ni znala odgovoriti.
Ob njegovih naslednjih besedah se je namrščila, ustnice pa je stisnila v ravno črto in tako komaj zadržala ugovor. Pograbila je svoj, že napol zmečkani pergament in nanj z majhnimi, komaj razločnimi črkami enkrat prepisala učno snov z table. Odložila je svinčik. Snovi ni imela prepisovati dvakrat.
"Končno," je zamrmrala sama pri sebi, ko je napovedal nekaj čaranja. Oboževala je čaranje. Nad teorijo ni bila nikoli preveč navdušena.

Zopet se je po učilnici razlegel tisti glas, a tokrat se ni razburil, temveč je samo prhnil, ter nadaljeval z uro. Poslušal je te in one stvari glede dvobojevalskega krožka.. To bi bilo zanimivo.. upam, da bo ravnatelj privolil.. So se misli podile Sindarothu po glavi, nato pa se je spomnil dela učnega načrta, v katerem se bodo učili o žrlelih kletvah.. NAto je zopet dvignil roko in rekel:"Glede učenga načrta.. Se bomo o žrlelih kletvah samo pogovarjali.. ali pa jih bomo poskušali tudi izvajati", v mislih se mu je zmešalo toliko stvari, da se sploh ni zavedel, kaj je rekel.. Svojega lastnega glasu ni več prepoznal, tako so ga šokirale njegove lastne besede.. Ali postajam eden tistih temnih... Se je v njegovi glavi neprestano porajalo vprašanje.. ČEprav se mu je snov zdela zanimiva si nikoli ni upal pomisliti, da jo bo kdaj uporabil.. a sedaj.. v teh časih je vedel, da je pametn znati kakšen bolj napadeln urok..
"In s katerimi napadalnimi uroki se bomo ukvarjali.. prav tako me zanima, če bo dvobojevalski krožek uspel bo to odlična izkušnja pravega boja", z zadnjimi besedami se je pričakujoče zazrl ravnatelju v oči, saj je vedel, da je zdaj vse na njem..

"Torej žrlele kletve ne bomo uporabljali" je rekel Mark in za hrbtom naredil figo...vedel je da jih bo naučil a vendar je bil sedaj tu Dumbledore in je raje molčal. "O dvobojevalskem krožku ni bilo govora rekel sem le da bo mogoče danes dvoboj a Sindaroth hvala za dobro idejo" je rekel Mark ter si to zapisal v svojo beležnico:"Če bom kdaj potreboval pomoč te bom prosil za pomoč. Bi bilo to zate v redu Sindaroth?" Čeprav je bil Sinadorth v Gryfondomu je v njem čutil delček zlobe nato se je obrnil proti učencem ter rekel:"Torej...Saj veste da če vas kar zanima kar vprašanje na dan?"

Ravnatelj je bil nekaj časa tiho, tedaj pa je spregovoril "Čarobni dvoboji so zelo koristna reč, kajti na njih se učenci seznanijo s tem, kako bi potekali pravi dvoboji, na katere sem prepričan, bodo v življenju tudi naleteli. Tvoj predlog se mi zdi kar dober Mark in dovolim ti, da uprizorite čarovniški dvoboj za popestritev prve ure, glede krožka pa se lahko še zmeniva."
Albus je utihnil in se nato zazrl po učencih, kateri so glave obrnili nazaj proti njemu "Kar pa se tiče urokov, pa morate uporabljati samo take, ki razorožijo nasprotnika in nikakor napadalne uroke, kajti ne bi si želeli na šoli nobenih poškodb.
Žrlele kletve že naprimer ne spadajo med uroke primerne za bojevanje tukaj in mislim, da Mark to tudi razume " ravnatelj ga je na rahlo ošinil in tedaj vstal, ter se posprehodil naprej in dejal profesorju "Če boš imel zdaj dvoboj Mark, lahko najprej midva pokaževa učencem, kako se ta začne in nato oni nadaljujejo, da bodo vedeli pravila"
Ravnatelj se mu je nasmehnil in počakal na njegov odgovor.