Učilnica Obrambe pred mračnimi silami

Ko je z dolgimi, odločnimi koraki stopala proti učilnici je plašč plapolal za njo. Njeni koraki so glasnio odmevali in dajeli vedeti, da je tu.
Glasno je odprla vrata učilnice in se, ne, da bi se ozrla po učilnici namenila do katedra. Tlesknila je s prsti in na mizi pre no se je pojavila aktovka z njenimi stvarmi, ki jih je potrebovala pri pouku. Ko je iz le te jemala stvari je ošinila učilnico. Nekaj učencev se je že nabralo, do začetka ure pa je bilo še 5 minut. Pokimama le obema, Spolzgadovki in Gryfondomovki, nato pa stopila v kabinet in vrata glasno zaprla za seboj.

James je počasi odprl vrata učilnice in se ozrl po njej. Videl je, da je prišlo že par učenk iz Spolzgada in Gryfondoma. Nato mu je pogled počasi zdrsel vse do katedrala. Spraševal se je ali je že prišla nova profesorica. Opazil je aktovko in mlado profesorico. Zgleda, da je že prišla ... se je zlobno nasmehnil in pomežiknilk Spolzgadovki. Usedel se je v zadnjo klop in iz torbe povlekel na dan težko knjigo, pergament li dva, pero in črnilo. Upal je, da ne bodo tako pisali kot so pri profesorju Neelstinu. Navsezanje je Obramba pred Mračnimi Silami predmet, kjer se delajo poskusi in dvoboji. Ampak za novo profesorico ni bil prepričan, da ima kaj pojma o dvobojih. Zgledala je tako krhka in preplašena, da bi človek mislil, da jo bo prvi vetrič podrl na tla.
V roke je vzel prelepo pero snežne sove in ga prislonil k pergamentu. Upal je, da bo zraven njega sedela mladenka iz Jesenskega plesa v maskah. Bila je ravno taka kot je James želel imeti - odločna, drzna in pogumna, ter seveda malo ošabna do Gryfondomcev.
Pogledal je proti stropiu in se spraševal kdaj se bo že ura vendar začela.

Lucius je korakal proti učilnici in razmišljal o novi uri z zajedljivim profesorjem, ki ga je spravljal ob živce. In imel je občutek, da tudi profesor ni imel ravno nenačetih živcev, saj je vzkipel ob vsaki besedi, ki ni bila izgovorjena na pravi frekvenci.
Vstopil je v razred in se ozrl po praznih klopeh in se poskušal spomniti, kje je sedel prejšnjo uro.
'Zadnja klop.. Pri Avis,' si je rekel in se usedel na prazen stol, na sosednjega pa vrgel svojo torbo in tako prihranil sedež za Avis.
Šele sedaj je pogledal proti katedru in zagledal neznano učitelico.. No vsaj domneval je, da je učiteljica, saj je bila prestara za 7. letnik. In preveč.. ženska, da bi bila Mark.
'Kje pa je naš kačjegovorec?' se je vprašal in se zarežal. 'Je šel h kačam živžgat?'

Ko je vstopila nazaj v učilnico se je najprej ozrla po razredu. Učilnica se je že kar napolnila, zato je sklenila začeti z uro. Med učenci višjih letnikov je prepoznala nekaj znanih obrazov, ki si jih je zapomnila iz časa, ko je še sama gulila šolske klopi.
Stopilaje pred kateder in se naslonila nanj. ''Pozdravljeni. Sem Laríssa Eve Carlson, vaša nova Učiteljica Obrambe pred mračnimi silami. Z jemanjemsnovi bomo začeli čez nekaj ur, ki jih boste imeli skupaj učenci od 1.-4. letnika in 5. in 6. letniki.'' Njen glas je bil miren in ni izdajal ničesar. ''Danes bi najprej preverila,kaj ste se že naučili. Pregledalasemučbenike,ki ste jih uporabljali do sedaj in približno vem, do kje ste prišli. Sekdo javi da ga prvega preizkusim?''

James je začudeno pogledal učiteljico. Joj, pa ravno zdaj je začela z preizkusi ko pa nimam pojma ... je skorajda jezno razmišljal, čeprav tega ni izdajal. Na hitro je prelistal učbenik, da bi si saj nekaj vtisnil v spomin. Začel si je delati opombe oziroma po domače rečeno plonk lističe. Haha, zdaj sem pa lahko vprašan saj imam plonk liste! je zmagoslavno razmišljal ter pri tem nekoliko močneje vrtel svojo palico. Kar naenkrat mu je iz palice začele leteti salve nenavadnih urokov. Palico je stisnil in jo močno prijel, da je nehala z nenavadnimi izbruhi urokov. To se mu še ni nikoli zgodilo, zato ni vedel zakaj se je tako obnašala. "Oprostite učiteljica za ta nenavaden izbruh urokov ..." je mirno, karseda zlobno zašepetal. "Res nisem vedel, zakaj je takšna" je začel z pojasnilem "Nikoli se še ni takole ognašala ...".
Upal je, da mu profesorica ne bo dala kakšne kazni, sploh pa ne kakšnega pisanja, ker se mu preprosto ni dalo. Usedel se je nazaj na sedež in se leno zazrl v profesorico, ker je pričakoval kakšen izbruh. "Morda veste kje je naš profesor?" jo je zlobno špiknil. "Sej veste, tisti ki je govoril kačji jezik ..." jo je še naprej zlobno špikal. Zdaj pa že povej no .... Ti .... je razmišljal in še naprej gledal v skorajda začudeno profesorico, ki je stala pred razredom.

[james, drgač tega lih ne vejo usi! zkaj se morš zmeri delat neki posebnga?]

Lucius je pogledal učiteljico, ki se je predstavila s preveč dolgim imenom, da bi si ga zapomnil in na hitro ošvrknil vrata, kajti Avis se še vedno ni prikazala.
'In če pokliče mene?' je pomislil, ko je omenila preizkus. Navsezadnje je bil pri ur samo enkrat; zamudil je prvo lekcijo, pri drugi lekciji pa so delali napoj, za katerega že ni več vedel, kako se imenuje, ali kako se ga naredi.
Močno je upal, da bo vprašala Jamesa, kateri mu je šel močno na živce, saj se je kot Spolzgadovec obnašal vseeno preveč napihnjeno. Tudi njegov izpad v dnevni sobi ni pozabil.
'Kaj taki, kot je on delajo v Spolzgadu? Kaj taki, kot je on sploh delajo na šoli?' je pomislil in se zazrl v strop.
Še vedno je upal, da profesorica ne bo poklicala njega.

Opazovala je neznano postavo, ki je elegantno stopila do katedra ter pripravila vse za uro, nato pa izginila za vrati od katedra. Tara se je namrščila. Je to nova profesorica? Toda kje je potem prof. Neelstin?... se je vprašala in se poskušala domisliti kakšnega pametnega vzroka za njegovo odsotnost. Toda nič, kar bi ga opravičilo, ji ni prišlo na pamet.
Še bolj začudeno je pogledala, ko so v njeni glavi odzvanjale naslednje profesoričine besede, ko se je zoept pojavila v učilnici. ...vaša nova učiteljica... Taro je spreletela zmedenost a takoj zatem si je nadela na obraz brezizrazno masko. Vseeno pa se ji je zdela zadeva sumljiva. Le kakšne načrte ima Mark, da so pripeljali novo profesorico? Prepričana je bila, da ni izginil neznano kam, kot prejšnji podravnatelj. Spomnila se je tistih ravnateljevih besed, ko jo je prosil, da naj profesorja opazuje pri delu. Je mogoče povezano s tem? Mogoče je bil pa profesor odstavljen...toda zakaj?
Stvar ji nikakor ni dala miru in v nostranjosti jo je glodala radovednost, če niso vse sumljive okoliščine povezane skupaj. Presenetil jo je soj isker iz nasprotne strani učilnice in neumno je pogledala Spolzgadovca. Kaj se pa ta gre? Prezirljivo se je zazrla vanj. Očiten nakladač...je pomislila in zmajala z glavo ter poskušala prezreti njegovo obnašanje.
Pogled ji je preko Luciusa, ki je naješnemu Spolzgadovcu očitno namenil pogled podoben njenemu, zdrsnil na profesorico. Profesorjevo odsotnost je potisnila na stran in sedaj jo je bolj kot ponavljanje snovi zanimala njena reakcija.

Z očmi je potovala po razredu in se ustavila pri črnolascu, ki je si je nekaj vesno zapisoval. Z očmi je že potovala naprej, ko je njegova palica sama od sebe začela streljati uroke in se je začel Spolzgadovec opravičevati. Očitno je po vsej sili hotel biti nekaj posebnega. Premerila ga je z ledenim pogledom. ''Gospodič .....'' ozrla se je na seznam in ker se je tudi tega približno spominila je vedela, katero izmed imen je njegovo. ''Newstin. Mislim, da če ne znate obvladovati svoje palice, nimate tukaj kaj za iskati.'' Naredila je krajši premor, da je pobrskala za ispiski o rezultatih, ki jih je imel učenec na izpitih in na mali maturi. ''Mislim, da boste vi prvi kandidat za preizkus. Preverjala bom tudi snov, ki ste jo obdelali v prejšnjih letih.'' Stopila je okrog katedra in sedla. Odprla je svoj notesnik in poiskala predelek, na katerem je bil označen Newstin. ''Oh, in, gospodič Newstin... '' je dvignila glavo, kot da se je pravkar nekaj spomnila ''....Svoje lističe lahko pustite tam.''


(se opravičujem zaradi prejšnjega posta, ampak je bla tipkovnica na tistem kompu čist zanič.....)

Diggle je prrihitel v razred. Očitno je bilo da je edini ki je zamudil. Potihem se je opravičil profesorici in sedel. Sedel je zadaj, tako da je sedel sam. Nova profesorica, mu je odmevalo v glavi. Verjetno je še slabša od Nelstina, ki ga je očitno sovražil. Slišal je da je profesorica dejala nekaj o mali maturi. Prhnil je, ter si sam pri sebi rekel, takšna beda.
Želel si je da bi bil lahko zunaj, svobodno letel na metli, saj je bil res prečudovit sončen dan. Sončni žarki so se začeli sprehajati po njegovem obrazu, in v tem je prav užival.

Z očmi je ravno še merila Newstina, ki ni od sebe dal niti besedice, ko so se vrata odprla. V učilnico je vstopil Pihpuffovec, ki ji je namenil le nesramen pogled in sedel na svoje mesto.
''Gospodič...'' se je zopet zatekla k seznamu, ki ga je imela pri sebi ''..Dedalus?'' dvignila je pogled in se z ledenim pogledom zazrla v šzudenta. ''Zamujate natanko... 15 minut.'' Njen glas ni izdajal čutev, bil je hladen in je v ozračje rezal kot nož. ''Danes zmenki odpadejo. Ob 8.00 imate pripor. Zglasite se v kabinetu.'' To si je vpisala rokovnik, nato pa zopet pogledala proti Spolzgadovcu ''Gospodič Newstin. Ste ostali brez jezika?''



(zamenjala lika...)

Rodolphus je brezkrbno vstopil v učilnico ravno v trenutku ko je porfesorica dala pihpuffovcu pripor. Takrat se je zdrznil. Pogledal je po učilnici ter se usedel. Prav mu je, si je mislil. Nasmehnil se je učiteljici ter se usedel na stol. Povlekel je palico, in po nesreči raztrelil omaro v učilnici. Pogledal je profesorico. "Reparo" je potihem dejal in pogledal naprej kakor da ni nič. Omara je res izgledala cela. Obrnil se je in dejal:" Se opravičujem".

(kratek post, se mi ne da pisat)

Ko so se ponovno odprla je v mislih zavila z očmi in pogledala prišleka. Spolzgadovec. Ker se ga, tudi s pomočjo seznama, ni spomnila se je vprašujoče zazrla vanj. ''Ime?'' pogled je zopet spustila s seznamu, ko je zaslišala glasen hrušč. Ni se zdrznila, kot večina dijakov in kmalu je zaslišala tudi opravičilo učenca, ki je omaro tudi nazaj popravil. Ker od Newstina še vedno ni bilo glasu se je obrnila k zamudniku, ki je porušil omaro. ''Mislim, da nam boste rade volje razkazali obsežnosti svojega znanja. Če želite imeti koga v paru... Na voljo so vam prisotni učenci.

Le kdo si misli da je, je pomislil."Rodolphus Lestrange" je dejal. Upal je da se bo profesor Nelstin kmalu vrnil. Ni prenesel pogleda nanjo. "Prav" je dejal dovolj glasno da se je slišalo po celem razredu. "Naj bo Newstin" je pripomnil. Vstal je, ter se začel smejati. Nihče ne ve, kako dober sem v dvobojevanju, je pomislil.Vedel je kako se bo Newstina loti, saj je obvladal že dosti črne magije. Premagal ga bom, je pomislil.
Svojo palico je dvignil ter se odpravil do Newstina. Če ona hoče dvoboj, pa naj bo,je še pomislil.Newstina bi lahko v eni rundi premagal, lahko pa bi ga celo ubil. Ne bi ga bilo škoda, je premislil. Premagati ga moram.

Sedla je na naslanjač za katedrom in označila prisotnost Rodolphusa pri uri. Ravno, ko je zopet dvignila pogled si je Lestrange izbral nasprotnika. ''Gospodič Lestrange, kot vidite ni od Newstina nobenega odziva. Prosim, če lahko izberete drugega nasprotnika..'' je dejala, nato pa se srhljivo nasmehnila. ''...No, gospodič Diggle, miwlim, da boste vi pravšnji kandidat.'' Nato je pobrskala po zvezku in si prikimala. Vstala je in s palico frcnila proti tabli, da se je na njej prikazala razpredelnica imen vseh prisotnih v učilnici. ''Mislim, da bomo izvedli dvobojevalski turnir. Za zmago ima vsak na voljo 10 potez (urokov), saj časa ni na pretek. Prosim, začnita.'' Stopila je pred kateder in se naslonila nanj.

Rodolphus je razočarano gledal. Upal je da mu bo profesorica določila za bojevalca koga močnejšega. Ne pa usranega pihpuffovca, ki verjetno ni imel pojma o pojmu, in si ni predstavljal kakšen je dvoboj, saj ga še nikoli ni videl. Jezno ga je pogledal. "Bi lahko imel drugega dvobojevalca?" je razočarano prhnil. "Nočem, da bi bila profesorica Lia žalostna zaaradi ubogega pihpuffovca" je smejoče rekel. Nato je pogledal Diggla, nasmeh na njegovem obrazu se je spremenil.

Opazila je razočaran pogled spolzgadovca in se pri sebi nekoliko nasmehnila. Odgovorila pa je s kot ponavadi temnim in ledenim glasom ''Gospodič Lestrange, svojega nasprotnika ne smete nikoli podcenjevati. Morda vas bo ravno on ubil.'' to je povedala, kot bi govorila o vremenu. ''Sicer pa, mislim, da se vam bo gospodič Malfoy rad postavil po robu.'' sedla je in sklenila roke. ''Tokrat brez ugovorov.''

Medtem, ko sta se študenta pripravljala na dvoboj, je Transcedence brezbrižno stopila v učilnico, ob njej pa sta kot ponavadi stopicljali pogani. Z hladnim pogledom je ošinila profesorico, nato pa je zdolgočaseno spremljala dogajanje in tokrat menjavo enega dvobojevalca. Pomignila je z palico in z pogledom na temnem nebu, ustvarila ledenega zmaja, ki je začel letati po učilnici in za katerega je bila Transcedence prepričana, da ni tako zelo opazen. Njeno kot vedno bledo, hladno obličje je spreletel mrzel nasmešek, saj se je pripravljala nevihta.

Katharine je stopila v učilnico. Tisti spolzgadovec, pri katerem sedi pri zmajeslovju in pihpaffovec sta se pripravljala na dvoboj, po zraku pa je letel ledeni zmaj. Opravičila se je za zamudo in sedla v prazno klop.