Učilnica Obrambe pred mračnimi silami

Emm je ob profesorjevih besedah stisnila ustnice, da nebi rekla česa nazaj. Kar pošteno se je morala potruditi, saj je ponavadi brez zadržkov povedala kar komu gre. Zadržalo jo je le, da je bila nova in se ni hotela že na začetku spreti z nekom. Odšla je pred kateder in počakala.

Stopal je po hodniku rahlo zaskrbljen, ker zamuja uro. Ni si smel narediti slabega vtisa pri novem profesorju, še posebaj ker je o njem slišal dosti zanimivih stvari. Baje jel precej močan in naj bi se ukvarjal s temno magijo. Bil je sam na hodniku in njegovi enakomerni hitri koraki so odmevali od sten, dokler ni prišel do vrat učilnice. Potrkal je in vstopil v razred, kjer je bilo že polno dijakov. Profesor Neelstin je bil za katedrom, kjer je ravno dajal navodila nekim dijakinjam. Glede nato, da so bili vsi postavljeni v parih, je sklepal da se dvobojujejo.
Kako rad bi se boril s kakim Gryfondomcem, da bi nanj zlil ves svoj bes...ali pa še bolje, s tistim drznvraancem...
"Se oproščam za zamudo, profesor Neelstin," je rekel in čakal, kaj mu poreče.

Remus je pogledal svojo nasprotnico. Bila je Spolzgadovka in to mu je bil velik plus in hotel je iti nad njo z vsem kar premore. A potem je zečel razmišljati Pa saj je dekle. Ne morem je preveč napasti. A pogled se mu je ustavil na dekletovem obrazu in začutil je, da nekaj na njej ni tako kot bi moralo biti. Rahlo se je stresel, kot takrat ko je kdo omenil njegovo skrivnost, nato pa je odrinil misli na stran. Sedaj ni čas za to si je rekel v mislih in na plan potegnil palico. Nato pa se je za hip ozrl k profesorju in ko ga je gledal kako sedi in jih opazuje ga je prevzel nelagoden občutek. Stresel je glavo in pregnal svoje občutke. Kaj mi je si je rekel, saj se ni še nikoli tako obremenjeval, nato pa je z kotičkom očesa opazil Alucarda in jeza ga je napolnila. Kako si je želel, da bi mu vrnil za Joeya, a sedaj ni bil čas za to. Upal je, da če bo z dekeltom opravil kot je treba mu bo profesorm dal možnost da se spopade še s tem Spolzgadovcem. Ta misel mu je dala nenadno moč in popolnoma se je skoncetriral. Sedaj je imel nek cilj in čas je bil da ga izpolni. Priklonil se je dekletu in čakal njeno prvo potezo.

Arya je stopila pred tablo..
Torej se bo borila med prvimi..super..
Pogledala je Drznvranca in videla da se je priklonil, tudi sama je čisto malo,a elegantno upognila hrbet.Pač takšna so bila pravila…aha pričakuje, da bo prva naredila potezo.
Hitro se je zamislila, s katerim urokom naj začne.Najbolje, da s kakšnim lahkim, urokom, da vidi sploh koliko ta fant že obvlada. >> Expelliarmus << je rekla mirno.

Remus je lahkotno trznil z palico in tiho rekel "Protego". Nevidni ščit se je pojavil pred njim in bil je tako močan da je dekle pomaknil nekaj korakov nazaj. Njen lastni urok se je odbil nazaj proti nje in vedel je da se mu bo izognila. Torej me malo preizkuša. To igro lahko igrata dva punca si je rekel nato pa "Malo bol se boš morala potruditi. No pa da te vidim" Počasi je vzdignil palico "Impedimenta" je rekel in curek svetlobe je švignil proti dekletu. Že se je pripravil na njeno naslednjo potezo. Preveč je bilo na kocki da bi izgubil. Narahlo je trznil z palico in se skoncentriral ter v mislih rekel "Levikorpus". Upal je da bo urok zadel svoj cilj in bo Spolzgadovka obvisela v zraku. Še vedno pa je bil pripravljen na njen povračilni urok. Palice ni spustil, prav tako pa je imel svojo nasprotnico ves čas na očeh. Počasi se je pomikal levo in desno, saj je njegova nasprotnica tako težje merila vanj.

' Iz te moke pa ne bo kruha' si je mislila sama pri sebi. Na hitro je odbila njegov urok, potem pa rekla 'Furnunculus'...urok je zadel fanta naravnost v obraz in po njem so se pojavili gromozanski turi polni nagnusnega smrdečega gnoja. Izgledalo je zelo boleče, saj se je fant spačil od bolečine...skoraj se ji je že zasmilil (skoraj!!!)...

[ Proti tebi sem poslal dva uroka in ti si odbila samo enega samo tako da veš. Drugače pa mislim da bi te moral kak urok tudi zadeti. Pa prehitro si napisala da me je urok zadel saj bi se lahko še ubranil. A bom pustil tako kot je saj nenazadnje brez poškodb ne gre ampak vsega se tut ti ne moreš obraniti končnega zmagovalca pa bo tako povedal profesor. Malo sem se razpisal tu sedaj pa nazaj na dvoboj ]


Ko ga je urok zadel v obraz bi se skoraj sesedel. Bolečina je prerezala njegovo telo a nekako je ostal zbran. Videl ni ničesar pred sabo a v mislih sta se mu pojavili dve osebi. Posmehujoč nasmeh Alucarda in seveda Tara. Ob njenem prelepem obrazu je popolnoma pozabil na bolečino in bil je zbran kot še nikoli. "Finite Incantatem" je zamrmral in boličina je izginila prav tako pa veliki turi. V isti sapi pa je že dvignil palico in rekel "Tarantallegra" in še en curek je švignil proti Spolzgadovki. Upal je da jo je presenetil a za vsak slučaj se je osredotočil in močno pomislil "Protego" in zopet se je pojavil ščit. Ker ga je izvedel nebesedno je upal da bo to še eno presenečenje za Spolzgadovko. Čutil je da je malo šibak, saj ga je urok res zadel v obraz a ni bil pripravljen odnehati. Že se je odločil kakšen bo naslednji napad in pred tem seveda obramba. Z palico je še vedno vzdrževal Protego zaščito a ni vedel ali je Arya to opazila, saj je imela polno dela z urokom, ki ga je poslal proti njej.

Nekaj časa je opazovala dvobojevalski par poleg sebe, nato pa je raje hitro odmaknila pogled in se posvetila svoji nasprotnici. Na licih se ji je narisal zloben nasmešek in Gryfondomovko je izzivajoče pogledala. Pa začniva...si je mislila. Narahlo je sklonila glavo, kar je pomenilo, da se je priklonila in da je navsezadnje vseeno spoštovala nasprotnico.
Zopet je pogledala nasprotnico in se ji zazrla naravnost v oči. Odločila se je, da bo dekle rahlo preizkusila s kakšnim enostavnim urokom. Da vidi, koliko je dejansko sposobna in pa da se sama vpelje v igro. Odločila se je, da se z njo malo poigra. Zato je za trenutek pomislila in kljub temu, da je vedela, da dekle ni tako neumno, da bi se pustila razorožiti že pri prvem uroku, je Tara zaklicala:" Expelliarmus" in z palico namerila proti nasprotnici.

Ni pričakovala da si bo od njenega uroka tako kmalu upomogel,zato tudi ni bila povsem zbrana, ko jo je že zadel urok..Njene noge so se začele same od sebe gibati v ritmu poskočne polke...V hipu ji je spodneslo tla izpod nog in z vso silo je udarila ob bljižno mizo, ter padla na tla.Njene noge pa so še kar poplesovala,kot nore.'Finite Incantatem' je zamrmrala in noge so nehale poplesovati.Njen vedno bled obraz je dobil rožnat pridih. 'Petrificus Totalus' je rekla.Urok je letel proti njemu...že ga je skoraj zadel...pa se je odbil in letel nazaj proti njej...hitro se je vrgla na tla,saj jo je urok skoraj zadel..postala je vsa zmedena...zberi se, čene te bo še premagal... si je rekla..
Globoko je udihnila in zbrala misli, ter jezno vstala.Zazrla se mu je v oči in rekla..'Cruc..'...še pravi čas se je ustavila in hitro izrekla drug urok 'Relashio'....Še dobro,da ni dokončala urok,saj bi se lahko znašla še v težavah.'Mislim, da nobeden ne ve, kaj se hotela pravkar izreči.'sama pri sebi pa je rekla 'Locomotor Mortis'...pozorno in popolnoma zbrana je opazovala fantov odziv...ne sme delovati kot majhna popolnoma zmedena in izgubljena punčka, kakor je delovala, ko jo je zadel prvi urok...

Remus je bil navdušen ko je njegov prvi urok zadel Spolzgadovko. Tudi njegova zaščita je deloval tako mkot je upal in ko se je urok odbil nazaj proti njej je videl presenečenje na njenem obrazu.
Bil je navdušen kako hitro se je rešila iz težav. In ko je spremenila prvotni urok mu je dala ravno dovolj časa da je lahko rekel "Evanesco" in z palico naredil gib. Urok je delno deloval in večina voden pare je izginila a nekaj je je padlo na Remusove roke in skoraj bi izpustil palico. A že je pričakoval naslednji napad in vrgle se je v levo pri tem potegnil z palico in zakričal "Mobiliarbus" in nameril palico na najbližjo mizo in jo vrgel predse. Urok je zadel mizo in čez njo so se napele vrvi. To pa je bila sreča je hitro pomislil nato pa se spet posvetil boju. Roke so ga še vedno pekle a boril se je za veliko več kot to dekle in zato preprosto ni smel popustiti. Vrgel se je iza mize in se za trenutek zazrl v spolzagodvkine hladne oči nato pa zamahnil z palico in rekel "Expelliarmus" in iz palice se je pognal curek svetlobe. A dekle je bilo pripravljeno in je proti njemu že poslalo urok.


[ Mislim da sva za najin dvoboj napisala dovolj. Če hočeš še lahko napišeš kakšen post ampak mislim da bi sedaj lahko profesor določil zmagovalca, poraženec pa napiše še zadnji post kako ga je urok zadel. Če se strinjaš lahko pa tudi nadaljujeva samo tako se lahko vleče v neskončnost.]

Vse skupaj jo je začelo zabavati, navdušeno je gledala par, ki je začel prvi z bojem.
Zanimivo ji je bilo, da se bojujeta fant in punca in po tihem je navijala za fanta, saj je punca pripadala spolzgadcem…saj sploh nista slaba, vsak se skuša na svoj način izkazati…
S kotičkom očes je pazila na Taro, saj ni hotela, da jo preseneti, tako je hitro opazila, ko se je nasprotnica obrnila proti njej in ji namenila eden tistih tipičnih spolzgadskih nasmeškov.
Priklon jo je malce presenetil, a se je kaj hitro spet zbrala, bolj kot to jo je presenetil urok, ki ga je poslala nad njo, očitno je bilo, da jo samo preverja.
…ah daj no ne podcenjuj me…misel jo je prešinila v trenutku, ko je nasprotnica izgovorila Expelliarmus.
Rachel je hitro sunila s palico, pri tem pa razločno izgovorila »Rictusempra«.
….ko se mi je že prej tako zlobno pačila, naj se še malce hihita poleg, zloba ji niti ne pristaja, pa še dovolj bo, da izniči njen urok…
Vse okoli nje je izginilo, ni ji bilo več mar, kdo zmaguje pri sosednjem paru, ni ji bilo več mar, da nekje v prostoru nad njimi bedi profesor in ni ji bilo mar kaj si trenutno o njej misli, vse kar je bilo pomembno je bila oseba, ki ji je stala nasproti.
Zanimalo jo je, kako se bo rešila njenega uroka, še bolj pa kateri urok je pripravila za naslednjega.

Tara se je zadovoljno nasmehnila, ko je ugotovila, da nasprotnica le ima nekaj zdrave pameti v glavi. Bila bi izjemno raočarana če bi ji že v prvem poskusu palico izbila iz rok.
Pogledala jo je v oči in v njih je zaznala sled vzvišenosti. Dekle se je očitno zdolgočasilo nad takšnim preprostim urokom.
Toda Tara je vedela, da bo takoj dobila kazen za svoj urok. Sedaj, ko je opazila, da dekle zna vihteti palico, si je kar mislila, da ne bo čisto nič oklevala, da bi ji vrnila z dvojno mero. Spraševala se je le, kaj bi jo moralo zadeti.
Ko je Rachel izgovorila besedo, je Tara imela le še delec časa, da se obrani uroka, ki ji je bil namenjen. Sunkovito je zamahnila s palico in izgovorila:"Protego." V trenutku se je pred njo prikazal ščit, ki se je modro iskril, pri tem pa odlično opravil svojo funkcijo in odbil urok.
Tara je rekla:"Hihitala se bom kasneje, na koncu," in nasprotnici zopet namenila nasmeh. Pravzaprav se zadnje čase preveč smejem... si je mislila.
Toda sedaj se ji je zdel pravi trenutek, da zmede Gryfondomovko...mogoče s pošiljko ptic? Palico je namerila v višino Racheline glave in izgovorila:"Avis," pri tem pa je nastalo kakšnih ducat majhnih ptic, ki pa so bile sovražno nagnjene. V trenutku so se pognale proti Rachel, da bi ji mogoče izrile kakšo oko.
Toda Tara je imela še nekaj v rokavu. Ko so se ptice zagnale proti Rachel in s tem pritegnile njeno pozornost, kot je upala Tara, je sama malo tišje izgovorila še en urok:" Stupefy," in ga poslala prav tako proti nasprotnici. Sedaj jo je radovedno opazovala, toda palico je še vedno imela v popolni pripravljenosti naperjeno v Rachel, vsaka mišica v njenem telesu pa je bila popolnoma osredotočena na napad ali obrambo. Tara namreč nikoli ni podcenjevala nasprotnika.

( uau hud post stara )


Tara se je obranila njenega uroka, kar je Rachel nekako tudi pričakovala.
Zbodel jo je komentar, ki ga ji je namenila, prvič odkar je stopila v ta razred se je Rachel zbala, da jo bo premagala spolzgadka.
Prvič se ji je zarisal dvom v očeh in za trenutek se je zmedla.
…zberi se…
Globoko je zavzdihnila in se hitro pomirila, ravno v pravšnjem času, saj je proti njej že letel trop ptic, izza ptic, pa je do nje priplaval komaj slišno izgovorjena beseda »Stupefy«.
Trenutek šibkosti je bil mimo, Rachel je odločno zavihtela palico in eno za drugo hitro izgovorila besedi, »Evanesco, Enervate«.
Zaradi hitre izgovorjave ji ni uspelo pospraviti vseh ptic. Dve sta še vedno neusmiljeno leteli proti njej, a ne za dolgo.
Rachel se je hitro pomaknila v stran, saj sta bili že preblizu.
Ptici sta zaokrožili in se zopet usmerili proti Rachel.
Tokrat je pazila na izgovorjavo in pozicijo palce pri izgovorjavi »Expellimellius«.
Ptici sta se spremenili v dva kupčka prahu na tleh.
Hitro se je obrnila nazaj k Tari, k njenemu še vedno zlobnemu nasmešku.
»Nono, veliko lepša bi bila če bi se hihitala«, ji je glasno dejala in ji namenila hinavski nasmeh.
Namestila se je nazaj na mesto, kjer je stala prej in palico usmerila v Taro.
…no pa bomo igrali po tvojih pravilih…si je mislila, ko je palico usmerila v nekaj knjig, ki so ležale na mizi poleg nje.
»Locomotor«, palico je nežno dvignila v zrak, nato pa s sunkom usmerila proti Tari.
Knjigi sta poleteli proti njeni tekmeci, Rachel pa je takoj za tem nežnejše prijela palico in proti Tari poslala še en urok.
»Mobilicorpus«, curek svetlobe se je pognal v Taro, a palica je še naprej ostala namerjena v njeno smer.
Izgleda, da si je Rachel našla enakomerno nasprotnico, malce se je bala, da je celo boljša, a se ni pustila prestrašiti, predati se, pa ji niti na misel ni prišlo.

(enako )

Tara je opazila nesigurnost v Rachelinih očeh in se pri tem nasmehnila. Vedela je, da ji nasprotnica ne bo ostala dolžna, toda trenutno se s tem ni obremenjevala.
V pripravljenosti je stala in opazovala Gryfondomovko kako se je rešila ptic in njenega ohromitvenega uroka. Naslajala se je ob zmedenosti besed in bila presenečena nad Rachelinem učinkovitem reagiranju.
Šele sedaj, se je začela Tara zabavati in v njenih žilah se je začelo pretakati vznemirjenje. Vesela je bila, da je našla sebi enakovredno nasprotnico, ki ima tudi kanček sarkazma v svojem glasu.
Njene oči so zažarele ob Rachelini izjavi in tega ji sama ni ostala dolžna.
Sladko se ji je nasmehnila in z izrazom pridne punčke, ki zavzeto premišljuje dejala:" Mislim da se te bom usmilila in se vseeno bom hihitala, da ne boš že med dvobojem postala zelena od zavisti."
Opazovala je Rachel, ki se je vrnila na svoje mesto in si kar mislila, da že kuje nov načrt, kako bi jo speštala kot ščurka.
Njen pogled je zataval k njeni palici in v ušesih je zaslišala nov urok. Toda Tara je sedaj zavila z očmi.
"Pa ne, da boš sedaj še predmete metala vame,"je rekla in jo karajoče pogledala. Knjigi sta leteli proti njeni glavi in Tara se je le hitro sklonila in knjigi sta zleteli nad njo ter se zaleteli v omaro nad njo.
Toda že je videla naslednj curek, kateremu se ni imela časa izmuzniti. Čutila je, da jo je dvignilo v zrak in jo obrnilo v vodoravni položaj. Dvignilo jo je na višino enega metra in pol in sedaj se je Tara počutila izjemno neugodno. Jezno je poblisnila proti Rachel, ki je palico še vedno imela naperjeno proti njej.
Toda Tara je svojo namerila v mizo pod njo na levi ter zaklicala:" Wingardium Leviosa." Nežno je sunila z palico in miza je zlebdela v zrak pred njo ter prekinila curek s katerim je Rachel nadzorovala Taro.
Z glasnim truščem je Tara padla na tla in zaklela. Ujela se je na vse štiri, tako da ni bilo nič zlomljenega toda vseeno je čutila, da bodo nastale modrice.
Vedela je, da mora hitro reagirati, zato je, še preden se je pobrala, namerila palico nad Rachelino glavo, kjer so bile zavese in zaklicala:"Diffindo", da so se strgale in začele padati naravnost proti Rachel, poleg tega pa je hitro preusmerila palico proti nasprotnici in izgovorila:"Incarcerous"
Šele potem se je postavila na noge in z očmi poblisnila proti Rachel, da bi videla, kako se bo izvlekla iz tega.

Mark je opazoval dvoboj. Iz ust so mu vseskozi prihajale besede kot so 'Super', 'Prekrasno' in tako naprej. Ko se je spomnil da mora pokomentirati dvoboj je dejal:" Remus in ti punca ki se sedaj ne morem spomniti imena sta se zelo dobro odrezala ocenjeni pa boste vsi na koncu ure." Nato se je ponovno posvetil dvoboju in gledal pisano dogajanje.

[Tara in Rachel dobri posti,
Remus in una druga tudi ampak prosim da en pišete kaj se je z nasprotnikom zgodilo ker bodo takoj točke dol, dons še toleriram mal.]

V učilnico je vstopil mlad Drznvraanovec Sean, ki je zamujal na predmet.
" Oprostite profesor Neelstin!" je dejal in se nasmejal. " To bo pa še zanimivo in veliko se bom naučil!" je nadaljeval in čakal na profesorjevo potezo." Nekaj v tem razredu jih poznam in uroke tudi poznam! To bo še zanimivo res!" je potiho samsebi dejal.

Nasmešek z Rachelinega obraza je ob Tarini pripombi izginil za nekaj sekund, nato pa se je na široko zasmejala.
»No lepo, da te tako skrbi zame, sem počaščena, resnično, glede knjig pa, sem slišala, da rada bereš, nisem vedela, da bo to zate problem, no če so pa prevelik zalogaj zate, potem se pa iskreno opravičujem«.
Oči so se ji navdušeno bleščale, ko je Taro dvignilo v zrak. Popadel jo je smeh, ko je videla njen jezni pogled in njeno lebdeče telo.
Navdušeno ji je zaploskala, ko je curek magije prekinila prepreka, miza.
»Očarljivo Tara, očarljivo«.
Malce se je zresnila ob padcu Tare…cjo upam, da je še cela, preveč zabavno je, da bi že končali…radovedno jo je opazovala…kaj sledi zdaj….
Odgovor je kaj hitro izvedela, ko so proti njej začele padati zavese.
Skoraj istočasno pa je Tara proti njej poslala še en urok.
Rachel je z široko odprtimi očmi komaj dojela, kaj se dogaja okoli nje. Hitro je proti vrvi poslala urok »Evanesco«.
Še preden bi lahko videla, kaj se je z vrvjo zgodilo, je bila pokrita z veliko zaveso.
Panično se je začela osvobajati in trgati zaveso s sebe.
Vsa zadihana se je postavila na noge, blago pa je jezno brcnila stran od sebe.
Taro je grdo pogledala, nato pa zavihala rokave na plašču, z mirnim glasom je nadaljevala, »Očitno bodo po najinem boju morali zamenjati učilnico, saj bo v popolnem razsulu«, divje se je nasmehnila, nato pa z odločnejšim glasom zaklicala »Reducto«, s palico usmerjeno v mizo, na kateri so bile knjige, ki jih je malo prej zalučala v nasprotnico.
Miza se je razletela na majhne koščke, s tem, da je kar nekaj kosov zletelo proti Tari.
Še preden bi jo uspeli doseči je s palco usmerjeno proti njej, poslala še en urok, »Tarantallegra«.
Zadovoljno je opazovala dogajanje, vedela je, da ji preveč škode ne more narediti, saj je več kot očitno Tara odlična čarovnica in zna uporabljati svojo glavo.
»No daj malce nam zapleši, vzdušje je ravno pravšnje«, je zaklicala proti njej.
Vedela je, da bosta mogli kmalu končati z bojem, a si tega še ni želela, hotela je preizkusiti tako sebe, kot njo.
Na zmago niti ni več gledala tako poželjivo kot prej,
….četudi bi bilo čudovito zmagati spolzgadko, pa še iz višjega letnika je, bi zmago prav tako kot sebi, privoščila tudi njej, saj se dekle odlično bojuje, zna ohraniti mirno glavo, glede točk pa.. če jih za voljo doma ne pridobim tukaj, jih bom pač pri nekem drugem predmetu….
Z malce prijaznejšim nasmeškom je opazovala Taro, kako se vleče iz zagat, ki jih je posebej za njo pripravila Rachel.



( lol če bova tko nadaljevali bodo najini posti dolgi za celo tole stran )

Tara je Rachel opazovala, kako se je elegantno rešila vrvi nato pa se je prebrisano nasmehnila, ko je videla izraz na Rachelinem obrazu, preden so jo zakrile zavese. Bil je podoben izrazu nemoči, ko si si na hrbet oprtal veliko preveč dela, kot pa si ga zmogel. Tara je vedela, da ji bo ostal v spominu. Še bolj se je nasmehnila, ko se je Rachel besno osvobajala neskončnih zaves. Tara pa se je medtem spomnila na prejšen komentar in rekla:
"Saj knjige niso problem," in po kratkem premisleku dodala:"Pravzaprav...se ti ni treba opravičevati, ker se ti jaz iskreno zahvaljujem za tako lepo darilo."
"Toda na žalost, sem obe že prebrala," je rekla in skomignila z rameni.
Vedela je, da bi lahko že tri nove uroke poslala nad Rachel, medtem ko si je ta vtirala pot ven, toda nekako Tari to ni bilo po godu. Pri vsakem drugem dvoboju, bi takoj izkoristila priložnost in še bolj pokopala nasprotnika, toda tu se je iz njej neznanega razloga ustavila. Verjetno ne bi bilo tako zanimivo...si je mislila.
Končno si je Rachel izborila pot ven in besno pometla z zavesami na tleh. Bila je zadihana in skuštrana in resnično jezna. Tara je opazila, da jo je resno razkurila in za kanček je še smeje dodala:" Mimogrede...tvoja frizura res izgleda super, moram reči." Kot potrditev je dvignila palec.
Toda očitno se je umirila in zopet razčistila v svoji glavi, saj je bil njen humor še vedno tukaj. Tara je pogledala po učilnici in malomarno zamahnila z roko:" Ne sekiraj se,"
Nato pa je opazila divji pogled in vedela, da jo bo naslednji trenutek nekaj doletelo. In prav je imela. Rachel je raztreščila mizo in Tara je takoj ukrepala, preden bi kateri od kosov dosegel njo. Palico je uperila na levo, kjer je prav tako stala miza, in rekla:"Locomotor" ter mizo pripeljala predse kot nekakšen ščit. Do nje je tudi že priplaval zvok naslednjega uroka in Tara je tukaj imela veliko srečo. V mizo so se zabili vsi leseni kosi, toda prav tako pa se je zabil urok. Zaradi sunka, jo je vrglo po tleh, toda vseeno je bilo veliko boljše, kot da tukaj začne plesati.
Z nasmehom na obrazu se je postavila pokonci in zanergala:"Ne da se mi plesati," za nameček pa je še zacepetala.
Toda kmalu se ji je v oči prikradel ogenj." Poleg tega pa..." je začela s pomembnim glasom:"...mislim da tudi ti pripomoreš k uničenju učilnice," pomenljivo je pokazala na raztreščeno mizo in se zarežala.
Toda sedaj ji je že zmanjkovalo idej, saj je pred sabo imela več kot odlično nasprotnico. Nato pa se je zlobno zarežala.
"Zakaj pa ne bi ti pokazala kakšnih plesnih korakov?" je nedolžno rekla in proti njej poslala isti urok:"Tarantallegra."
Takoj zatem pa je storila še nekaj. Palico je uperila v tla proti Rachel in se osredotočila na fotografijo v glavi. Že zdavnaj se je naučila nebesedno zaklinjati, zato je sedaj v mislih izrekla urok."Serpensortia." Iz palice pa je začela lesti kača dolga okoli treh metrov. Tara je zaklicala:"Napadi!" in opazovala kačo, ki se je dvignila ter začela lesti proti Rachel.

"Finite" je lenobno rekel profesor ter se umešal v boj. "Zaenkrat mi je dovolj ampak več boste lahko pokazali na dvobojevalskem krožku. Nedvomno velik pridobitev za ta krožek. " je rekel in pogledal obe tekmovalki:" Odrezali sta se zelo dobro a kot sem že dejal ocene bom povedal ob koncu ure." Nato je nekaj zapisal v dnevnik in pogledal proti učencem:"Naslednji prosim" je dejal z močnim glasom brez da bi pogled sploh odmaknil od dnevnika
. Počasi je slišal prihajati korake učencev/učenk na oder.

Jack je počasi stopal na oder. Bil je vesel da se bo lahko pomiril z drugim čarovnikom. Lenobni koraki, ki so odmevali po učilnici. Ko je končno stopil na oder, se je ozrl po učencih. Bil je presenečen da jih je tako veliko. Nasmehnil se je in svoje oči malce stisnil, da je zgledal kakor kakšen japonec. V žepu je stisnil palico in jo dvignil.Bil je pripravljen da se spopade s komer koli, za čast in slavo.

Nisi mogla pomagati, da se ne bi zasmejala Tarinim besedam.
Čeprav sta se prav grdo zbadali s komentarji, so jo te zabavali in je resnično uživala v boju, če odmislimo skuštrano frizuro.
S prsti si je na hitro šla skozi lase in opazovala nasprotnico, kako se rešuje njenih urokov.
….no ta punca pa zna uporabljati mizo…
»Tara, ljubica, malce si me razočarala, pa ne, da mora miza storiti vse namesto tebe«, zlobno se ji je nasmehnila, »Škoda, se mi je zdelo, da bi bila odlična plesalka, cepetati vidim že znaš«.
Mirno jo je poslušala, nato pa presenečeno ugotovila, da ji vrača urok.
…ah Tarči, niti toliko domišljije nimaš, da si svoje uroke izmisliš….si je mislila, ko se ji je curek modre svetlobe nevarno bližal. Pripravila je palico in se ga hotela ubraniti, ko je s kotičkom očes zagledala veliko kačo.…no presenečenj pa kar ni konca…
Hitro je morala ukrepati, hotela je že izreči protiurok, ko je do nje priplavala beseda Finite.
V trenutku je vse izginilo, curek, ki se ji je maloprej bližal in kača sta izpuhteli v zrak.
Rachel je zmedeno pogledala okoli sebe, počasi se je začela zavedati ostalih v prostoru, ko so se ji oči ustavile na profesorju.
…lahko bi se obranila, z lahkoto in jo mogoče že z naslednjo potezo premagala, ampak ne ti, cepec, se moraš vmešati, mogoče edini boj do sedaj, da sem v njem uživala in ti uničiš vse, zdaj bo pa izgledalo kot, da je nisem mogla premagati, pa si moral ti poseči vmes….Sovražno ga je gledala in si mislila svoje, a rekla ni nič.
Pogled je zopet obrnila k Tari, se ji priklonila in naglas dejala, »Pošten boj Tara«….odlična bojevnica si,a mislim, da si zmago zasluživa obe…ta del je raje zadržala zase.
Profesorju je pokimala, nato pa se usedla na svoje mesto.
Šele takrat je zagledala Alucarda v razredu. Nadela si je brezizrazno masko, a v notranjosti se je zopet začel prebujati občutek, ki je bil prisoten ob vsaki misli nanj.
Misel ji je pretrgalo dogajanje v razredu, na vrsti je bil že naslednji par.

Zvit nasmešek je kraljeval na Tarinem obrazu, ko je opazovala Rachel, ki se ji je začela posmehovati, še preden je Tara dvignila palico in nadnjo poslala kačo. "Ti pa, kot vidim ne znaš niti cepetati, kaj šele kaj drugega. Drugače pa, kaj morem, če pa pohištvo zna biti izjemno uporabno." Skomignila je z rameni in opazovala kačo, ki se je plazila proti nasprotnici, nato pa zgroženo zazijala, ko je kača izginila, do nje pa je priplaval zdolgočasen glas "Finite"
Jezno je zabolščala v profesorja, ki je prekinil tako odličen dvoboj in opazila je, da tudi Rachel ni ravno zadovoljna. Zavzdihnila je z velikim razočaranjem a vedela je, da bi z kakšno besedo le razjezila profesorja, zato je modro ostala tiho. Pogled je namenila nasprotnici, ki se je odrezala bolje, kot je mislila in prav zanimalo jo je kako bi se končalo. Toda o tem ni bilo smisla razpredati.
Presenečeno je opazila njen poklon zato ji ga je vrnila nič več tako hinavsko kot prej nato pa se je nasmehnila ob besedici pošten. Niti ni vedela kako ji je to uspelo. Pokimala je in rekla:" Dober dvoboj." Pričakovala nisem niti pol toliko dobrega kot je bil... si je priznala in v mislih pohvalila Gryfondomovko a naglas si tega ni upala izreči.
Odkorakala je v kot in se usedla v svojo stari klop zraven pa se nasmehnila Remusu, ki je svoj dvoboj očitno že končal.

"OK," je svoje živce izgubil profesor še hitreje kot si lahko rekel VOBL:" KER SE PAČ NOBEN NE JAVI BOM MORAL TO URO KONČATI," ker je videl da so pred njim le nedolžni učenci je z bolj umirjenim tonom nadaljeval:" Torej, noben se noče več bojevati torej prav priložnost bo še na dvobojevalskem krožku sedaj pa je ure konec, glede bojevanja pa je tako:
- Tara Shade- 20 točk
- Rachel nevemkakosežepiše- 20 točk
-Remus Lupin- 15 točk
- Ayra Malfoy- 13 točk
Torej to sedaj pomeni konec ure naslednja ura bo za 5-6 letnike nato pa za 1-4 ok?"
Na kabinet bom dal najabvo ko naj bi bila naslednja ura."
Je dejal in pospravil vse svoje papirje v kovček in ga zelo glasno zaprl nato pa se je poslovil od učencev: Au revior! Naslednjič pa pričakujem veliko več discipline.

Rahlo se je že začela dolgočasiti in nestrpno je pričakovala, da se bo še kdo zganil in prikazal še kakšen soliden dvoboj. Toda njene želje in upanja, se kot vedno, tudi tokrat niso uresničila.
Presenečeno je zazijala v profesorja, ki je v tem momentu izgubil živce a se je očitno zavedel, da ni sam v nekem pocukranem parku, pač pa ga bedasto gleda kakšen ducat učencev.
Tara se je medlo nasmehnila, ko je profesor začel razlagati, kaj je dognal v teh pol ure, kar je trajala ura. Očitno smo prikazali dobre dvoboje, glede na to, da je profesor tako radodaren...jo je prešinilo in počakala je še toliko, da je do konca opazovala profesorja nato pa je brez pozdrava izginila skozi vrata učilnice.

Remus je nekaj trenutkov zmedeno zrl v profesorja. Nato se je za hip nasmehnil saj je bil zadovoljen s svojim dosežko. popravil si je svoj plašč tako da se je Gryfondomovski lev jasno videl nato pa počasi sledil Tari iz razreda. Ura mu je bila izjemo všeč čeprav je imela nek temačen preokus. Remus ni vedel od kot ta občutek in bilo mu je tudi vseeno. Odpravil se je skozi vrata saj ga je ta dan čaklo še mnogo stvari.