Soba trofej

Melody se je počasi sprehajala po sobi in si ogledovala pokale v vitrinah. Sem je prišla, ker se je hotela malo umakniti od vseh ostalih. Vedela je, da v to sobo ne zahaja veliko učencev in prav zaradi tega se je tja napotila sama. Nekaj časa je mirno opazovala imena na diplomah in občudovala svetleče se trofeje, kmalu pa ji je postalo na smrt dolgčas. Res, da je sem prišla prav zaradi razloga da bi bila sama, a Melody je sama ponavadi zdržala le nekaj minut, potem pa je takoj oddirjala nazaj na kakšno noro žurko.

Zagledala je seznam študentov, ki je postrani visel na steni. Počasi je odkorakala do njega in ga začela počasi preberati. To je bilo še bolj dolgočasno, kot pregledovanje starih trofej. Melody se je naslonila na steno in počasi zdrsela na tla. Kdo bi si lahko mislil, da je sedenje bolj zabavno, kot gledanje trofej in diplom. si je mislila Melody. Zaprla je oči in si predstavljala, da je v prepovedanemu gozdu. Na obrazu se ji je za kratek čas prikazal nasmešek, a kmalu izginil. Tudi to ni bilo zabavno, če med premišljevanjem sediš v prašni, dolgočasni sobi. Vstala je in se napotila proti vratom, a preden jih je lahko odprla, se je pred njenim nosom prikazal učitelj.

[Jasper ]

»Seveda,« se je veselo nasmehnila Melody. Pred njo je stal postaven, mlad učitelj. No, soba, prav gotovo ni več dolgočasna, si je v mislih zapela Melody. »Melody Adams,« se je veselo predstavila Mel in učitelju ponudila stegnjeno roko. Ogledovala sta si trofeje, a Melody, v tem trenutku trofeje niso niti najmanj zanimale. »Oh, ja. To sem jaz samotarka,« je sarkastično odgovorila na Jasperjevo zastavljeno vprašanje in se vsedla kar na tla zraven njegovega stola. »Ne, ne. Sploh nevem zakaj sem prišla sem. Soba je precej dolgočasna, jaz pa sem pravo nasprotje,« je nagajivo rekla in se nasmehnila, tako, da je pokazala vse svoje sijoče zobe. »Pa vi? Redno zahajate sem in si ogledujete preteklost Bradavičarke?« Igrivo ga je pogledala in ugotovila, da ga nekaj skrbi. Melody ob takih stvareh velikokrat ni vedela kako naj reagera, zato je nekaj časa ostala tiho potem pa šele izdavila: »Je kaj narobe? Zdite se mi zaskrbljeni?«

Melody kar ni mogla verjeti kaj se je zgodilo. Prevalila se je na tla in obstala z odprtimi usti. Bilo je lepo a nekaj čisto nepričakovanega. "No, to je bilo pa nekaj... nepričakovanega," je odkrito rekla Melody. Pogledala je Jasperja v oči in mu na lice dala ogromen cmok. Učitelj se ji je nasmihal, ona pa se mu je nasmehnila nazaj. "Torej gospod Jasper... ali naj te raje kličem samo Jasper? Bi mi lahko zdaj odkrili, katero učno uro boste predavali, da se grem lahko hitro vpisati." Zasmejala se je in ga pogledala globoko v oči. Upala je, da ga bodo njene rjave oči zmedle, ali pa vsaj malo navdušile. Z roko je segla skozi njegove lepe lase in čakala na odgovor. "Mogoče bi mogla najprej oditi na zmenek se ti ne zdi," se je zahihitala in še naprej gledala Jasperja naravnost v oči.