Drznvraanovsko omizje

Dolgo Drznvraanovsko omizje na desni strani glavnega prehoda v in iz dvorane ter razprostira vse od vrat dvorane pa vse do profesorskega omizja in zapolnjujejo ga učenci vseh letnikov tega doma.

Sean, polnoletni Drznavraanovec je prikorakal mimo visokih vrat, v Veliko dvorano. Razgledal se je in se nasmejal ter si tiho rekel:" No še to in še eno leto imam! Kmalu pa ne bo več možnosti priti sem, razen na obisk ravnatelja in morda kakšno pomoč!" je dejal in se potiho nasmejal. Premaknil se je do Drznavraanovega omizja in se posedel. Privlekel si je čašo, natočil malo čaja in si dodal malo limone. Iz žepa si je privedel palico in začel vrteti nad čašo, češ da bi zmešal čaj in bi si naredil takega, kot si želi. " Ok, to je storjeno!" je dejal in prijel čašo ter malo popil. " Letos če bo dan poskus za opravljanje izpita za udejanjanje, ga bom z veseljem šel opravljati. Seveda, sem na začetku septembra dopolnil sedemnajst in si s tem pridobil možnost le-tega izpita!" si je posmehljivo dejal in gledal v začaran strop, kateri jih je vsako leto navduševal z raznimi slikami in oblikami. " Ko bi le vedel pod katerim začarom je to uročeno? Gotovo pod kakšnim močnim!" je dejal in obraz obrnil stran od stropa. " No čas je! Gremo na pouk, prvo uro imam Spreminjanje oblike!" je dejal, spil do konca, spravil kozarec in odkorakal proti učilnici Spreminjanja oblike.