Sovji stolp

Caitlin je jezno hodila po hodniku. Sovražim te, Sovražim te! V rokah je držala pismo, namenjenu njenemu bivšemu fantu. Z njim se je razšla pred letom dni, vendar po njenih ugotovitvah njemu to še ni jasno. Pismo je dobila zjutraj, prebrala pa ga je pred pari minutami. V njem je pisalo, da komaj čaka, da se vrne in da se bosta videla.Da me ima rad! Pa kaj si človek misli da je?! Kaj ne razume besede ne? NAJ SE MU ŽE RAZSVETLI V GLAVI!
V rokah je držala pismo. Ko je hodila po stopnicah ga je še enkrat na hitro pregledala. Napisala mu je:

Justin!
Ne morem razumeti da me ignoriraš! Že dvakrat (ali trikrat) sem ti napisala da pozabi name!
NE BOM SE VRNILA!! Pusti me na miru. Najdi si drugo, kot takrat preden sem se odločila da te bom pozabila. Ah ja, pozabila sem. NE MOREM TE POZABITI KER MI TEČNARIŠ S POŠILJANJEM PISEM! Če ne boš nehal prisežem da te bom prijavila! Ali pa bom kaj drugega naredila. In naj ti povem da tega ne bom obžalovala!
Caitlin

Čeprav ni mislila vsega resno je upala, da ga bo malo prestrašilo, ter da ji ne bo več pisaril. "Tečnoba tečna" je zavzdihnila ter odrinila vrata. Zakadila se je med sove, ter skoraj se je zaletela v nekaj. Točno natančno v nekoga. Ugotovila je, da te osebe ne pozna.
Zardela je, čeprav sama ni vedela zakaj. "Amm, živijo. Lep dan, kajne?" je izjavila nekaj trapastega po nekajsekundem molku.

Ko je omenil ime, je ugotovila da je to nov profesor, ki poučuje nego čarobnih živali. Nasmehnila se je ter se še sama predstavila:"Cailin Bown." Ponudila mu je roko. Ob omembi njenega razpoloženja in pisma se je njen obraz zmračil. Ja, pismo. Le kje je moja sova? "Ah, ni tako hudo, kot zgleda. Moram pa reči da sem prav zaradi tega pisma tako nervozna. Upam da je to zadnje, ki ga bom poslala na ta naslov." je rekla, ter pokazala na kuverto.
Ozrla se je v zrak, ter poklicala ime sove:"Shera!" A sove od nikjer. Se bo že prikazala. Medtem ko je gledala, od kje bo prilelela, je odgovorila profesorju:"Uh, o tem bi se dalo razpravljati ure in ure." Nasmehnila se mu je:"Obnova zgodbe pa je takšna, da mi piše en fant, ki mi gre krepko na živce. Moram reči, da rada pišem pisma, a kar je preveč, je preveč!" V tem času je začutila, da jo nekdo vleče za plašč. Obrnila se je in ugotovila da je prišla njena sova:"Ja kje pa si ti bila?" jo je vprašala. Medtem, ko ji je dala pismo, ji je rekla:"Ne čaka, da mi odpiše. Pusti mu pismo in prileti nazaj. Prav?" In sova je odletela.
Caith je nekaj časa gledala za njo, potem pa se je posvetila profesorju. "Pa vi? Radi pišete pisma?"

Caith je z zanimanjem poslušala zgodbo. Ob omembi jedcev se je vidno zdrznila. Ni marala, da so na svetu in da pobijajo nedolžne ljudi "Žalostna zgodba. Mislim pa, da ni edini. Verjetno je veliko mrtvih ravno zato, ker jedci pobijajo njihove sorodnike ali prijatelje. Mislim da bi verjetno jaz naredila isto. Ali bi pa se poskušala maščevati." je rekla. Ob omembi njenega bivšega fanta se je kislo nasmehnila."Ah, fant je na žalost čarovnik. Mislim si, da ne bo nehal pisariti, saj ve, da mu ne morem nič. Vendar bom pustila, da vidimo, kaj bo prišlo s časom." Nadaljevala je: "Verjetno pa mi ne bo treba povedati, da mi je spet pisal. Razpoloženje bo pokazalo vse. Če pa bo potrebno bom vam povedala, da bi mogoče vi kaj ukrenili." Na njegovo naslednje uprašanje se je zamislila. Ponavadi se res ne počutim tako sproščeno kot sedaj. Res pa je tudi, da pri nobenem profesorju ne zardim!
Postalo je mraz, vendar Caitlin ni želela tega pokazati, saj je bil pogovor s profesorjem zanimiv in zelo ji je prijal. "Ponavadi se ne pogovarjam dosti s profesorji. Če pa se že, se o učnih problemih, ne pa o drugih rečeh." mu je povedala. Vendar ta pogovor je zelo zanimiv!
Ko ji je želel dati majico, se je na začetku upirala, ampak na koncu je popustila. Po nekaj minutah mu je bila hvaležna, saj je komaj takrat opazila, kako je mraz in kako se je tresla.
Ob omembi Shere se je nasmehnila ter pogledala na mesto, kjer je prej letela. »Shera. Njo mi je podaril oče.« Nato se ji je obraz zmračil ter z žalostim glasom je nadaljevala: »Oziroma, želel mi jo je podariti, vendar mu ni uspelo.«
Nato je pogledala profesorja v oči ter ga energično vprašala: »Povejte mi nekaj. Koga bolj sovražite: jedce, bunklje ali obe vrsti ljudi?«

Poslušala je, ter po njegovemu odgovoru zavzdihnila:"Jaz ne maram obe vrsti. Jedce sovražim le, ker ubijajo nedolžne ljudi. Od bunkeljev pa sovražim tisto skupino ki pijejo alkohol. V večjih količinah, da se razumemo." Njene oči postale žalostne, ter misli so se spet usmerile k očetu.
Ob tresku je skočila iz fotelja."Nimam pojma kaj naj bi bilo to." je rekla. V mislih pa so se ji podile misli o jedcih. "Kar že je, prihaja od tam zunaj" je rekla, ter pokazala ven. Profesor je vstal, ona pa je okamenela. Pod plaščem je prijela palico, ter čakala, če se bo prikazal kakšen sovražnik. Ko pa je profesor prinesel sovo, je z olajšanjem pustila palico na miru ter se posvetila prišleku: "Vaša sova?" Le kaj jo je tako zdelalo? Počakala je pri sovi, ko je šel Jasper po jopo. "Kaj se ji je zgodila?" ga je začudeno uprašala.

Ko si je Nora nekoliko opomogla jo je Jasper po svoje vprašal kaj se je zgodilo. "Vem, da je tole čudno vendar se znam pogovarjati z živalmi in tale je ravno povedala, da jo je zajela grozna nevihta, zato je rabila toliko časa, da se je vrnila." nasmehnil se je ter poljubil Noro. "Pridna Nora!" je rekel ter se obrnil k Caitlin. "Kje sva že ostala? Aha saj res, mislim, da šlapi niso napčni ljudje, tudi čarovnik lahko pije, vendar so šlapi dosti bolj neumni kakor mi." Caitlin je malce zardela nato pa pokimala. Ko je Jasper pogledal na uro se je zgrozil. "Oprosti,vendar bom zamudil na sestanek. Upam, da se še kdaj vidiva. Lepo se imej!"je še rekel nato pa odšel.

"To pa mora biti zelo zanimivo! Pogovor z živalmi" je navdušeno pripomnila, ter z zanimanjem opazovala pogovor. Ko je izvedela, da ni bilo nič hujšega si je vidno oddahnila.
Njegov odgovor ji ni bil prav po godu. Vendar si je poskusala predstavljalti, kako bi čarovnik zgledal pijan.
Predenj je prišla na bradavičarko je večkrat videla kakšnega pijančka na cesti, ki si poje in hodi z ene strani na drugo. Poskušala je dati v vlogo pijančka ravno osebo, ki je trenutno stala pred njo. Vendar ko se je zalotila kaj počne je zardela. [i]Ne. Ni mi jasno kako bi zgledal pijan čarovnik.[i/]
Profesor je kmalu moral iti:"Ja tudi jaz upam da se bomo še kaj srečali. Upam da bo sestanek zanimiv. Nasvidenje."
Ko so se vrata zaprla se je vsedla ter čakala sovo.

Čez priblizno tri četrt ure se je končno prizibala v vetru. Že v zraku je bilo videti da je nekaj narobe. Priletela je do nje, ter skonila glavo, kod da se optavičuje: "Kaj je narobe Shera?" je vprašala. Kaj kmalu ji je bilo jasno. Sheri je rekla:"Nič ne skrbi, samo da si se vrnila." Jezno je zagrabila pismo, ter se odpravila ven iz stolpa. Po poti pa je premišljevala, če bi profesor res prekinil njene stike s tem fantom.