Ječe

Ječe so bile temne in zapuščene in Lucy je kar treslo, ko je hodila skozi ozke hodnike. Minila je dobra ura odkar je dobila kratko sporočilce, napisano v Amonovi pisavi.

Ječe, ena ura.

In ura je minila in ona je sama zmrzovala v ječah. Tokrat ni mogla vedeti, če se kje skriva, toda imela je slab občutek. Nazadnje, ko sta se videla, je bil presenetljivo nežen in prijeten in dvomila je, da bo še kdaj imela takšno srečo. Ovila je roke okoli sebe, da bi se nekoliko segrela in se naslonila na najbližjo steno.

Tiha, pocasna melodija se je izvijala izmed rahlo razprtih ustnic. Njegove oci so pocivale na osamljeni, tresoci se postavi in osinil je uro na svojem zapestju. Minila je ze dobra ura in pol, a ni se mu zdelo vredno, da bi stopil do nje. Navsezadnje je bila le Gryfondomovka, kajne? In to ne katerakoli Gryfondomovka, temvec njegova osebna igracka. Lenobno se je pretegnil in se zarezal, vedoc da je v resnicno...zlobnem razpolozenju. Lacuna se ni imela te casti, da bi spoznala temno stran Amona, verjetno je kot naivna nedolzna mladenka menila, da je videla ze vse kar bi lahko. Saj bi uzival ze ob samem pogledu na njeno jezo in trpljenje, a to mu preprosto ni bilo dovolj.

S tihimi koraki je stopil iz stranskega hodnika ob njej in se naslonil na steno poleg zmrzujoce Gryfondomovke. "Prijetna temperatura, kaj?"jo je pobaral ne da bi ji namenil en sam pogled. Navidez mimogrede je odmaknil rob svojega plasca, da se je pokazala dvojna krznena podloga, ki ga je prijetno grela. Lagodno se je nasmehnil in se kocno le ozrl k njej "Ti posodim plasc?"jo je vprasal in se malce nasmehnil.

Ko je bila že prepričana, da bo mraz pustil na njenem telesu več kot kratkotrajne posledice, se je končno prikazal Amon. Njegov nasmešek je bil sproščen in posmehljiv in Lacunine ustnice so se stisnile v tenko črto.

"D-da," je odgovorila na njegovo vprašanje, čeprav je bilo jecljanje neprostovoljen dodatek v njenem glasu. "Z-zelo je p-prijetno." Roke je ovila še tesneje okoli sebe in se nekam užaljeno obrnila stran od njega, takoj, ko je nekoliko odmaknil svoj plašč, da ji je pokazal, zakaj njega ni treslo od mraza. Bil je še celo tako predrzen, da jo je vprašal, če ji posodi svoj plašč! Dovolj jo je zeblo, da ni hotela reči ne, hkrati pa ni hotela reči ja, saj ni vedela, če je mislil resno.

"Če ga ne r-rabiš, bi mi res-s prišel prav," je končno uspela spraviti skupaj, ter se ob tem na moč trudila, da bi se nehala tresti. "Nisi m-mi povedal, da je tukaj spodaj z-zima."

Z uzitkom je opazoval kako jo je treslo od mraza in glavo je lagodno naslonil nazaj na steno, da so se mu prameni las vsuli okrog obraza. Njegov nesramni nasmeh se je le se razsiril ob njenih sklepetajocih zobeh in zatisnil je oci. Tudi brez plasca ga ne bi zeblo - vsaj ne tako grozno kot je treslo njo, saj je bil navajen jec. Ona pa ocitno ne in sedaj so se odrazale krute posledice.

Nagnil je glavo v njeno smer, nato pa lenobno odvrnil "Ampak ves,"je pricel in si dovolil majcen nasmeh, "na tem preljubem svetu nic ne pride zastonj."oci so se mu hladno zasvetile in pocasi se je pretegnil. "Zima?"je preseneceno privzdignil obrvi in se posmehnil. "Lepo te prosim, saj se nisi okusila pravega hladu."zavil je z ocmi, a mislil je popolnoma resno. Lacuna je bila morda prica hudim zimam in grozljivemu fizicnemu mrazu, a psihicni hlad - tega je namrec omenjal Amon - je bil veliko hujsi. Amon pa je vendarle bil prijazna oseba, kajne? Saj se je prostovoljno odlocil, da jo bo posvetil v novo znanje - pravzaprav je le nameraval razsiriti meje njenega uma in stvari, ki jih je vedela. In to vsekakor ni zlobno, ali pac?

"Torej, gospodicna Coil, plasc si morate zasluziti."je mehko zapredel in ustnice ukrivil v pohoten nasmeh. Odpel si je nekaj gumbov na srajci, nato pa so njegove dlani segle nizje in z zvenketom odpele zaponko pasu. Njegove oci so z radostjo spremljale cisti izraz groze, ki se je pocasi, neizbezno naslelil na njenem ze tako prebledelem obrazu. Ah da, sladka nedolznost nevednosti, je pomislil Amon in se tiho zahahljal.

Lacunine oči so spremljale njegovo premikanje in ko je odpel zaponko na pasu, jo je to tako šokiralo, da se je za nekaj trenutkov celo nehala tresti. Čeprav je kar mrgolelo pametnjakovskih odgovorov, ki bi mu jih lahko ob tem vrgla v obraz, je bil spomin na Astronomski stolp še premočan in Amonov pokvarjeni nasmešek je bil preveč zgovoren, da bi si mislila, da hoče, da mu opere hlače s čarovniškim pralnim praškom.

"Zaslužiti? Zaslužiti?" je vprašala, v njenem glasu pa je bilo tako močno ogorčenje, da je bil kar nekoliko raskav in udušen. "Raje zmrznem." Roke je jezno prekrižala na prsih in se obrnila stran ter začela korakati stran, nazaj proti avli.

Njegova naslada nad njeno grozo je trajala samo nekaj sekund, nato pa se je Lacuna zbrala in ga povsem ogorceno zavrnila. Za trenutek je njegov obraz spreletela senca jeze, a nato si je pocasi premislil. Vedno je bil prilagodljiv clovek in zavedal se je, kje ubira napacno pot do svojih ciljev. Nikdar ni imel kakih grozljivo trdnih nacel, ki bi se jih moral drzati za vsako ceno. Pocasi, s trdimi in togimi gibi je zopet zapel svoj pas, nato pa je naredil dva hitra koraka naprej in ujel njeno dlan. Nekoliko grobo jo je povlekel k sebi in se strmo zazrl v njene zelene oci.

"Poslusaj, Lacuna,"je zacel in tokrat za spremembo v njegovem glasu ni bilo nobenega podtona, "iz jec vodijo samo ene stopnice."je tiho dokoncal. "Te stopnice se zacnejo na enem samem hodniku."
"In na tem hodniku cakajo strije Spolzgadovci."
"In tem Spolzgadovcem sem povedal, da ce bos po tistem hodniku prisla sama,"njegov obraz ni niti trznil, ko je hladno dokoncal groznjo, "lahko s teboj storijo kar hocejo. In verjemi mi, nihce od njih ni niti pol tako prijazen ali nezen kot jaz."ustnice so se mu ukrivile v majcen, nekoliko posmehljiv nasmeh. "Zatorej ti toplo polagam na srce - ce se ni zmrznilo seveda - da ostanes tukaj z mano."in potem ji je v navideznem nenadnem navdihu podal svoj podlozeni plasc in se naslonil nazaj na steno.

Njegov grobi dotik v njej ni vzbudil nobenega lepega občutka, toda hkrati ob njem ni začutila takšnega gnusa in strahu, kot takrat, ko se je je dotaknil v astronomskem stolpu. Tudi njegov glas tokrat ni bil perverzen ali posmehljiv, pač pa povsem jasen in Lacunin jezni obraz je z vsako njegovo besedo postal bolj neberljiv.

Ko je končal in so se njegove ustnice vzpele v nasmešek, je bil njen izraz povsem nem. Oči je uprla nekam v črno temo za njim, potem pa je sprejela plašč, ki ga ji je ponudil. Držala ga je v rokah, potem pa stopila tako blizu Amonu, da bi se dotaknila, če bi se le nehal naslanjati na steno. Njena dlan se je sunkovito dvignila in udarila ob njegovo lice, da je glasni plosh odmeval po hodniku.

"Ne morem verjeti, da sem te hotela še enkrat poljubiti..." je rekla, kot da ni mogla verjeti svojim mislim. Pravzaprav to ni bilo čisto res. Razmišljala je že o poljubljanju, toda večinoma je bil v njenih mislih v poljubu udeležen Ray, ne Amon. Toda zdaj, ko je Ray zapustil šolo, se je v njej naselilo nekaj hladnega, kakor da bi izgubila tisto svetlo upanje, ki ga je zanetil v njej. Drobec nje si je želel, da bi Amon trpel prav tako kot ona. In tokrat je njena drobna laž izpadla izjemno iskreno.

Komajda je nasmeh uspel raztegniti njegove ustnice, ko ga je zadelo povsem nepricakovano. Tiho, globoko je zajel sapo, nato pa ji je v znak - cesa? - nastavil se drugo lice. Ne bi bilo prvic, da bi bil delezen ostre zenske klofute, zato je bil presenecen izraz na njegovem obrazu bolj posledica osuplosti kot cesa drugega. Vsekakor tega ni pricakoval, a svojih misli se zdalec ni nameraval izraziti na glas. Tok njegovih presenecenih misli so pretrgale nenavadne, tihe, skoraj zamrmrane besede. Na videz ravnodusno je privzdignil obrv in ustnice ukrivil v naslednji posmehljivi nasmesek - teh je imel namrec povsem neomejeno na zalogi. A ne glede na to, kako brezizrazen je bil njegov obraz ga je pod nesramno masko v resnici zelo zanimalo. Svoje sivo modre oci je zapicil v njene zelene in nato pocasi spregovoril "No, saj ves da ti z veseljem ustrezem."temu je sledil sirok, zbadljiv nasmeh, a Amon je bil na tihem previden. Tukaj je nekaj smrdelo, kajti prej silno uporniska Gryfondomovka ne bi tega kar tako priznala, pa cetudi je izpadlo kot da je na glas razmisljala. Zdelo se je, da se Lacuna hitro uci vseh packarij in trikov njegovega lastnega sveta in ni vedel, ali naj bi ga to skrbelo ali navdusevalo, zato se je sprijaznil s tem, da ga je zabavalo. A bil je preprican da se bo slej ko prej prevesilo na eno ali drugo stran. Njegov preiskujoci pogled je zavrtal globoko v svetlece se zelene oci in nevede je nekoliko stisnil celjust. Lacuna je bila vec kot spostovanja vredna tekmica, tega se je pocasi pricel zavedati.

Dvignil je brado in odmaknil svoj pogled z njenih oci. "Ves,"je pocasi zacel, ne da bi jo zopet pogledal, "za nekoga, ki je to pocel prvic, se presneto dobro poljubljas."koncno je le ujel njen pogled, njegove ustnice ukrivljene v nedolocljiv smehljaj.

Zmajala je z glavo in se naslonila na hladni zid. Amonov plašč, ki ga je še vedno držala v rokah, je bil topel na dotik in vedela je, da bi bilo pravzaprav pametno, da bi si ga ogrnila. Toda to bi pomenilo, da je nekaj sprejela od njega in ni mu želela biti česa dolžna. Tako je plašč samo še naprej držala v rokah in ga pritisnila ob trebuh, da se je vsaj nekoliko ogrela. Amonov zbadljivi ton še ni dobro izzvenel, ko je fant že nadaljeval, brez da bi se sploh trudil svoj pogled stakniti z njenim.

"Za nekoga, ki je to počel prvič, se presneto dobro poljubljaš," je rekel in Lacuni se je ob tem glava kar sama od sebe zasukala proti njemu, tako presenečena je bila nad njegovimi besedami. Tokrat jo je celo pogledal in njune oči so se ujele, njegov nasmešek pa je bil tako nezgovoren, da ni mogla ugotoviti ali jo izziva ali hvali. Jezno je našobila ustnice in se obrnila stran od njega, roke z njegovim plaščem pa malo bolj grobo stisnila k sebi.

"In za nekoga, ki naj bi imel toliko uspeha z ženskami, znaš biti presneto neočarljiv," mu je vrnila. Zdaj se je ponovno začela tresti, a če je bilo od jeze ali mraza, tega ni znala povedati.

Rezultat njegovih besed je bil pricakovan - odkrito presenecenje, ki se je takoj nato prelilo v ogorceno jezo. Lacuna se je zasukala v drugo smer in mu jezno obrnila hrbet. Nekaj sekund je mislil, da bo molcala, a potem mu je le vrnila. Tiho se je zahahljal in nagnil glavo nazaj, a nisi mogel priznati, da so ga njene besede resnicno zbodle. To sploh ni bilo prav, ne bi se ji smel pustiti izzvati. Ampak rdecelaski je nekako le uspelo, kajti Amon je stisnil dlani v pesti in se ugriznil v ustnico.

Tega res ni prenesel, da je nekdo oporekal njegovi sposobnosti glede osvajanja deklet. Nekaj kratkih trenutkov je pomisljal kako naj ji odvrne, nato pa spregovoril "Samo takrat ko se tako odlocim." Privzdignil je eno obrv in nato pocasi dodal "Ves, niso vse zenske vredne tega, temvec samo..."njegov glas je bil tih, hripav mrmot, "dolocene dame, ki mi predstavljajo izziv."je dokoncal in se odmaknil od stene. Sprehodil se je preko hodnika in se naslonil na nasprotno, da je lahko svoj pogled zavrtal v njene zelene oci.

Dvignila je pogled ob njegovih besedah in v njenih očeh je bilo toliko ognja, kot ga Spolzgadovec gotovo še ni videl. Oh, Lacuna je znala biti hladna kot led na severnem tečaju, toda v njej je zdaj gorela odločnost, ki se je mešala z ponosom.

"Torej sem zate izziv? Je to to? Si se odločil, da boš drezal vame, dokler se ne prelomim?" Njene oči so bile živahne, skoraj vesele, toda še vedno previdne, kot da bi pravkar izvedela, da bo lahko goljufala na izpitu brez da bi jo kdo ulovil.

"Lahko bi ti zdajle pokvarila zabavo in se prelomila..." je šepnila, nekoliko tišje, kotički njenih ustnic pa so se zavihali navzgor. "Ampak ne bom." Za trenutek se je zmagoslavno nasmehnila, ko je opazila njegove presenečene oči. Odlepila se je od stene in stopila proti njemu, ter stresla z lasmi, da so ji zdrsnili na hrbet. "Raje ti bom predlagala.... dogovor."

Ko je svoj pogled staknil z njenim je preseneceno odkril velik, zarec ogenj, ki je plamtel za njenimi ocmi. Nagnil je glavo nazaj in nekoliko razprl ustnice v tihem 'ah', ko je spregovorila, odlocno in direktno. "Tvoja sposobnost dojemanja je neverjetno dobra, Lacuna,"ji je posmehljivo odvrnil in se sklonil blize k njenemu obrazu, "ampak ja. To je moj namen. Deset od deset v ugotavljanju mojega namena."je zbadljivo dokoncal stavek.

Izraz presenecenja je zopet preletel njegov obraz, ko se je Gryfondomovka s pokvarjenim nasmehom nagnila blizje in se lotila pogovora s poslovnim, ceravno nekoliko prevec pokvarjenim tonom. "Dogovor, kaj?"je pocasi zamrmral, glavo nagnil vstran in z muzajocim nasmehom privzdignil eno obrv. Njegove oci so bile preiskujoce priprte, koticki njegovih ustnic pa zapeljivo zasukani navzgor.

"In kaj mi imas za ponuditi, da bi me lahko zanimalo?"je odvrnil v istem mrmrajocem tonu in se sklonil se blizje, da sta se njuna nosova skoraj stikala. "Kaj imas ti, Lacuna Coil, kar bi mene lahko interesiralo?"privzdignil je se drugo obrv, nato pa so se njegove dlani nenadoma znasle na njenih bokih in njegove ustnice so z drobeco silovitostjo pritisnile ob njene. Imas sebe, je v mislih odgovoril sam sebi in jo potegnil blizje.

Lacunin nasmešek se je še nekoliko povečal, ko je opazila iskrico zanimanja v njegovih zapeljujočih očeh. Odkar jo je Ray poljubil, se je počutila precej močnejšo. Skoraj divjo. In kar naenkrat se ji Amon ni več zdel niti strašen niti nevaren. Že res, da je bil fizično močnejši od nje, toda ni vedel, da je pred kratkim izgubil edini vzvod, ki ga je imel proti njej.

"Kaj imaš ti, Lacuna Coil, kar bi mene lahko interesiralo?" je vprašal in Lacuna bi se zasmejala, če je ne bi v tistem prijel v roke in jo začel poljubljati. Oh, bilo je zelo jasno, po čem je hrepenel in Lucy mu je pustila, da je še nekaj časa okušal njene ustnice, preden se je izmuznila iz njegovih rok in ga igrivo pogledala, kakor mačka, ki je ujela miš.

"Oh ne, ne, tako se pa ne bova šla," je rekla in se mu sladko nasmehnila. "Zdaj bova pogoje postavljala oba. In dotaknil se me boš lahko samo takrat, ko ti bom to jaz dovolila."

Njuna jezika sta se srecala v bojevitem plesu za prevlado in Amon jo je ravno hotel pritisniti ob steno, ko se mu je spretno izvila iz prijema in se izmaknila izven dosega njegovih rok. Ob besedah, ki so trenutek zatem zapustile njene ustnice mu je celjust skorajda trescila ob tla in osuplo se je zazrl v Gryfondomovko, ki je bila se nedolgo nazaj povsem prestrasena. Spraseval se je, kaj se ji je zgodilo, ko je njegova temna plat le registrirala, kaj je dekle sploh izjavilo.

"Ti,"je jezno zacel in svoj kazalec uperil vanjo, "ti si mi drznes ukazovati kaj naj storim?"njegovglas je postajal prav nevarno hladen in stopil je korak blizje. "Kdo pa mislis da si, Lacuna Coil? Kdo,"je trdo ponovil, "mislis da si?"in svoj obraz sklonil tako blizu da ju je zopet locevalo le nekaj bornih centimetrov. "Povej mi, zakaj bi te uposteval? Saj mi ne mores prav nic,"se ji je posmehnil in ji navidez prijateljsko pomeziknil, "fizicno te dalec prekasam in nekako se mi zdi, da kot nedolzna Gryfondomovka nisi ravno izurjena v urokih, ki bi nasprotniku skodovali."namenil ji je se en sladek nasmeh in stopil korak stran.

"Zakaj bi se torej pokoraval kateremukoli pogoju, ki mi ga bos postavila?"jo je izzivalno pobaral in privzdignil eno obrv.

Lacuna je glavo nagnila na stran in z našobljenimi ustnicami poslušala Amonovo šopirnjenje. Potem je vrgla njegov plašč na tla in segla po jopici ter odpela zgornjih nekaj gumbov, potem pa še prvih nekaj gumbov na svoji srajci, da se je pokazal zgornji rob rdečega modrčka, ki ga je nosila spodaj.

"Zato, ker hočeš to, kar jaz imam," je rekla izzivalno, uprla roke v boke in nekoliko usločila hrbet, da je bila njena lepa postava še nekoliko bolj izrazito poudarjena kljub neoprijeti jopici. "In ker dobro veš, da tega na silo ne boš dobil."

Njegove oci so se povsem neprostovoljno nalepile nanjo in sledile zapeljivim, pocasnim gibom, ki so se lotili njene obleke. Vedel je, da je to ravno tisto kar je bil namen njenih dejanj, a hoces noces je njegov pogled kot magnet privlaci zelezo vleklo k njej. Prekleto, morda je bila povsem nedolzna, a vsekakor ni bila neumna in se prevec dobro se je znala prilagoti svoji vlogi. Pa ceprav se Amonu nekako ni vec zdelo, da Lacuna samo igra - toliko pa je ze poznal to nevarno igrico, ki sta se jo sedaj igrala, da je vedel kdaj se kdo pretvarja in kdaj je nekoga zares posrkalo vanjo, kar se je se vse prerado dogodilo.

Ob njenem naslednjem gibu si Amon ni mogel pomagati in jezik je za trenutek sinil iz njegovih ust, da si je pozeljivo obliznil ustnice. Cetudi se je Lacuna hitro ucila je imel Amon vseeno veliko vec izkusenj in v tistem trenutku tudi prekleto veliko kolicino motivacije.

Nagnil je glavo nazaj in se hrepenece zazrl v njene divje zelene oci, ki so se blescale z do sedaj neodkritim ognjem. Komajda je zadrzal pohoten nasmeh, a tudi Amon je bil prilagodljiv in presneto dober igralec. "Ah no, saj pravijo da ste Gryfondomovci pametni,"se je namuznil in stopil korak blizje, "in res je tudi, da se Izbiruh najveckrat odloca med Gryfondomom in Spolzgadom, ker nas v bistvu locuje le malo. In ti to ves in se dobro izkoriscas."je dokoncal in obstal pred njo.

"Torej, gospodicna Coil,"je hripavo zamrmral, "kaksni so vasi pogoji?"in s pogledom povsem odkrito zdrsnil po njenem telesu.

Morala bi biti pametna in se v tistem trenutku obrniti stran pred njegovim pogledom. Toda bila je kakor opojena od svoje zmage nad njim, kajti čeprav se ji očitno ni nameraval pokoriti, njegove oči niti za trenutek niso zapustile njenega telesa. Zato je, ko je stopil proti njej, dvignila dlan v višino svojih prsi (kamor je bil v tistem trenutku prilepljen njegov pogled) in mu požugala s prstom.

"No, gospodič Amon, moji pogoji so sledeči," je rekla posmehljivo, a hkrati zapeljivo. Nekaj na njeni samozavesti je vžigalo zrak okoli nje, da je ni zeblo, kljub temu, da se je njena sapa še vedno spreminjala v prosojno meglico, kadar je odprla usta. Med dva prsta je ujela pramen las in ga zavrtela v dlani, potem pa izpustila, da je prav prikupno padel na golo kožo, ki jo je malo prej razkrila.

"Če rečem ne, potem to pomeni ne - in ti boš to upošteval, ne glede na okoliščine," je rekla in se ob tem rahlo ugriznila v ustnico. Vedela je, da bo zaradi tega pogoja nejevoljen, in da mu bo najbrž morala pustiti, da se je kdaj dotakne, sicer ne bo videl razloga v tem, da njene pogoje sploh upošteva. Toda če je že moralo prihajati do poljubljanja, je hotela ona biti tista, ki je njega spravila ob dih in ne obratno.

"Naslednji pogoj je, da me nikdar več takole ne spelješ v past. Lepo me boš spremil mimo svojih kolegov in jim naročil, da naj me od zdaj naprej vsi pustijo pri miru," je nadaljevala še nekoliko bolj odločno in se poigrala že z drugim kodrom las, ki se je po nekaj trenutkih pridružil prvemu na mehki, bledi podlagi njene kože.

"In še zadnji pogoj." Njene oči so se rahlo zalesketale, pa čeprav je trenutno ni obsvetljevala nobena bakla. "Če Ray kdaj pokaže zanimanje zame, boš pridno zaprl usta in o tem ne boš povedal živi ali mrtvi duši, ter mu ne boš povzročil nobenih težav."

Njegov nasmeh se je razsiril in pokazal vrsto belih zob, ki so se v tistem trenutku vrstili v rezeci se zarezi na njegovem bledem obrazu. Svoje sivo modre oci je zavrtal v njene zelene in dvignil roke v zrak, ces, kaj se cakas, povej ze. Ko je povedala svoj prvi pogoj se je nejevoljno namrscil - ne bi lahko rekla ze ob najbolj nedolznem poljubu. Zozil je svoj pogled, a ni ugovarjal, saj sploh ni vedel kaksni bodo naslednji pogoji, iz njenega glasu je bilo namrec se vec tega na zalogi. Z nevtralno ukrivljenimi ustnicami jo je opazoval in skusal dlani zadrzevati tesno za svojim hrbtom.

Nagnil je glavo vstran in jezik prislonil k zobem, napol uzaljeno, napol nejeverno. "Lacuna,"je posmehljivo zacel, "jaz nimam kolegov."namenil ji je majcen nasmeh. "So le fantje, ki mislijo da bodo z zadrzevanjem okoli mene se sami ulovili kako dekle."je hladno dokoncal, nato pa se je sklonil in svoj plasc pobral s tal, ga otresel in ga odvrgel na klopco nekaj metrov stran.

Ob poslednjem pogoju se je Amonov obraz izkrivil v krut nasmeh in tiho se je zahahljal. "Seveda, moja usta so zapecatena."je dejal in z istim smehljajem na obrazu pokimal. "Karkoli se zgodi med vama z Rayem ostane med vama...in mano."je dokoncal in ji pomeziknil.

"Samo da te opozorim, jaz nisem edini na tej soli, ki ve za vsako stvar, ki se dogodi,"je tokrat povsem resno dejal, "in ceprav naceloma poskrbim da moj plen ostane izkljucno moj, se vseeno zna zgoditi, da bo to opazil tudi kdo drug. Tu imajo stene oci in usesa. Dobesedno."

Njegove oci so sledile pramenu las, ki je pocival na njeni kozi tocno tam kamor je padel, ko ga je Lacuna izpustila izmed svojih dolgih prstov. Potem ko so dosegle konec pramena so nadaljevale pot preko mehke, blede koze, ki se je lahno svetlikala v svetlobi oddaljene bakle, in naprej, igrivo postale na robu rdecega modrcka, nato pa se je Amon nevsiljivo nagnil naprej, da je dobil dober vpogled v njen dekolte.

"Vem, da so naokoli tudi drugi radovedneži poleg tebe, ampak če sem se kaj naučila iz te izkušnje, je to, da...." za trenutek je utihnila in z zanimanjem gledala, kam je bil usmerjen Amonov pogled, potem pa ponovno uprla roke v boke. "Si našel, kar si iskal?" je vprašala našobljeno, nekoliko nejevoljno. Fantje. Le kaj so videli tako privlačnega na prsih?

Zato, da bi se izognila njegovemu očitnemu ogledovanju, pa tudi zato, ker jo je končno začenjalo nekoliko zebsti, je stopila proti klopici, kamor je Amon prej odvrgel plašč in si ga ogrnila okoli ramen. Pravzaprav sploh ne bi škodilo, če bi ga po tem povprašala. Konec koncev sploh ni bilo tako težko govoriti z njim, kadar ni bila pritisnjena ob zid ali pa ob tla.

"Čisto resno mi povej nekaj," je rekla mehko, skoraj prijateljsko, in potrepljala klopico poleg sebe v gesti, ki je Amona vabila, naj sede. Zdaj, ko je bila ovita v topli plašč, se ji ni več tako zelo mudilo na toplo. "Zakaj ste fantje tako obsedeni z dekleti? Kaj je na njih, da vas takole zmeša? Oziroma, na tistih, ki te zmešajo - ker imam občutek, da ti jezik ne visi do tal pri čisto vsaki."

Zarežal se je, ko je Lacuna nenadoma potihnila sredi začetega stavka in na njeno iritirano vprašanje je odgovoril le s smehljajem in mežikom. Njegove oči so se skupaj z njo sprehodile do klopce in ko mu je pomignila naj prisede, se je samo namuznil in lagodno, počasi pristopil do nje. Obstal je pred rdečelasko in se zazrl navzdol v njene svetlikajoče se zelene oči.

»Zanimivo vprašanje,«je zapredel in glavo nagnil vstran, premišljujoč kako naj ji odgovori. Možnosti je imel skorajda neskončno mnogo, a preprosto ni vedel, katero naj uporabi pri tem zagonetnem dekletu.

»Prvič, tvoja domneva je pravilna.«je dejal in kazalec dvignil v zrak, kot profesor sredi razlage. Zasukal se je na peti in se sprehodil do nasprotne stene, na katero se je naslonil in dlani zatlačil v žepe »Še zdaleč me ne privlačijo vse ženske. Zdaj, katere punce so komu všeč se sicer razlikuje od moškega do moškega - če smo že pri tem, nekaterim so celo všeč drugi fantje.«skomignil je z rameni in z očmi prešinil Lacuno, ki se je sedaj tesno zavila v njegov plašč.

»Drugič,«je počasi začel in se ugriznil v ustnico, »ne biti tako čistunska.«se ji je posmehnil. »Celo ti bi morala vedeti, da lahko tudi mi, nezreli in vam povsem nedorasli, fantje, obnorimo vas.«zarotniško ji je pomežiknil in z ustnicami oblikoval besedo Ray.

»Tretjič, da ne zahajam od tvojega vprašanja.«je povzel in se nekoliko vzravnal. »Težko ti razložim kaj je tako krasnega na vas, ampak prepričan sem, da se zavedaš splošnih ženskih kvalitet. Jaz sam z lahkoto priznam, da pri puncah gledam najprej za fizičnimi kvalitetami,«ob tem se je nekoliko namuznil, »ampak vendarle je tudi osebnost pomembna.«tu je resno postal in pogrizljal svojo ustnico. Nato je le vdano v usodo skomignil z rameni in kot mimogrede dodal »Dokler ne izkusiš mesenega užitka ti težko objasnim zakaj med zgodovino raje opazujem črnolasko pred seboj kot pa poslušam učitelja.«

Lacuna je skomignila z rameni potem, ko je zaslišala njegov prvič. Dobro, tiste, ki so jim bili všeč fantje, je bilo že malo lažje razumeti. Nekateri fantje so bili res tako lepi, da je bilo od njih težko odtrgati pogled. In kot da bi ji Amon prebral misli, jo je z drugič zbodel, da je bila tudi sama nekam obsedena z nekim določenim nekom. Pokazala mu je jezik in počakala, da je dokončal še tretjič. Potem je privzdignila obrvi in ga nekoliko dvomljivo premerila.

"Resno? Meseni užitki?" je vprašala, čeprav tokrat v njenem glasu ni bilo posmeha, ampak resnična radovednost. Nekaj je že vedela o teh stvareh, saj ni bila dojenček. Toda da je nekdo samo zaradi tega pripravljen lagati, izsiljevati, biti nasilen, biti prijazen, pristati celo na njene pogoje... "Toda meseni užitki... mislim, tega pa res ni toliko, da se človek ne bi naveličal po tem, ko se nekajkrat zgodi."

Stresla je z glavo in si nekoliko popravila lase, da jih rob plašča, ki ga je zdaj ovijala okoli sebe, ni več skrival pod seboj. V nekaj pramenov se je ujela svetloba najbližje bakle, da so bili videti kakor razžarjen baker. "Prepričana sem, da človek ne more zdržati z nekom, ki ga tudi intelektualno ne dosega," je rekla, kakor da bi jo klobik vtaknil v Drznvraan in ne v Gryfondom. Morda je bila nekoliko temu kriva tudi njena babica, ki ji je ves čas razlagala, da moški sicer radi kaj primejo - da pa je mentalno raziskovanje precej bolj navdušujoče kot telesno.

Zavil je z očmi in ji vrnil milo za drago - tudi sam ji je pokazal jezik in roke prekrižal na prsih. Ko pa je izjavila, da mesenih užitkov ja ne more biti toliko, se je Amonu povsem pristno zaletelo in zvil se je v smehu. Začutil je nekaj vlažnega v kotičkih oči in si počasi, a še vedno povsem nejeverno obrisal solze. »Resnično ne veš kaj dosti o tem, kaj?«je dejal in v njegovem glasu enkrat za spremembo ni bilo posmeha.

Zmajal je z glavo in si poravnal srajco, ki se mu je med smehom povsem pomečkala. »Zakaj misliš, da to ljudje počnemo celo življenje, če je tako strašno dolgočasno in se seksa po tvoje naveličaš že po prvih nekaj poskusih?«stresel je z lasmi in se ji nasmehnil. »Težko bi bolj zgrešila resnico, Lacuna.«se je zasmejal in se odrinil od stene. Zopet je naredil nekaj korakov proti njej in obstal kak meter stran.

»To je res,«je pokimal, »ampak zakaj bi zdaj iskal koga ki bi bil z menoj več kot eno noč ali pa morda en mesec?«počasi je odkimal in sedel na tla pred njo. »Če bi že poskusila bi razumela,« je umirjeno nadaljeval in se zazrl v njene oči, »ko poskusiš s človekom ostati več časa se začetna zatreskanost poleže in začenjaš videti tudi napake te druge osebe, ki ti je bila prej tako brezmejno všeč in je predstavljala tvojo popolnost. In najlažje je seveda, če se nič ne trudiš, stvar zaključiš po kratkem postopku in se premakneš naprej.«resno jo je pogledal, nato pa se je zahahljal in odvrnil oči.»Zakaj misliš da nas je toliko moških ženskarjev? Ne da se nam ukvarjati z vsemi komplikacijami daljših razmerij.«namenil ji je še en zarotniški pomežik in se zleknil po tleh.

»Kot Gryfondomovka bi mogla imeti nezgrešljiv občutek za lazenje v nevarnost, kar je obkljukano. Kot Gryfondomovka bi prav tako mogla biti neskončno radovedna, kar je prav tako obkljukano.«je nenadoma spregovoril in si dlani podstavil pod teme. »Edino česar še nismo preverili je dejstvo, če imaš kot prava Gryfondomovka tudi neverjetno željo po razširjanju meja svojega znanja.«zvedavo je svoj pogled zavrtal v njenega, potem pa dodal »In ker vidim, na katerem področju ti znanje še posebej šepa, sem ti kot dober sošolec pripravljen pomagati, da se te nezdrave nevednosti znebiš za vedno.«namenil ji je sijoč nasmeh in glavo nagnil vstran.

Kljub temu, da se ji tokrat za spremembo ni samo posmehoval, je bila Lacuna kar užaljena, ko se je začel smejati in ji vrgel v obraz, da nima pojma. Vedno je imela pojem. Ponavadi celo veliko več, kot samo malo pojma. Lase je vrgla nazaj in se trmasto našobila.

"Meni pač ni do tega, da bi nekega človeka izkoristila samo za seks," je rekla, ter upala, da je izpadla hladno in odločno in ne negotovo ter sramežljivo, kot se je počutila. Toda Amon gotovo ni mogel vedeti, kako zelo jo je zbodlo, ko je razlagal o moških nagnjenih do hitrih, nepomenljivih romanc. Res je bila še precej mlada, toda že kar nekaj let ji ni bilo do nobenega drugega kot do Raya, zato niti ni dvomila v to, da bo njeno navdušenje nad profesorjem urokov zdržalo še kar dolgo. Toda njegovo navdušenje, čeprav ga je nazadnje v kabinetu pokazal kar veliko mero, je bilo novo in sveže. In Lacuna se je nesamozavestno ugriznila v ustnico. Kaj, če ga bo minilo? Je tudi on ciljal na mesene užitke in na preprost premik naprej potem, ko se bo Lacune naveličal? Ni vedela, če je Amon opazil zaskrbljeni izraz na njenem obrazu, ko je s širokim nasmeškom nadaljeval.

Ponovno mu je pokazala jezik, ter se zazrla v njegovo ležečo pojavo, ki se je namestila na tla pri njenih nogah. Že res, da je zaradi tega mogoče izpadla nekoliko otročje, ampak to je še nikoli ni motilo. Vsaj ne, dokler Ray zanjo ni pokazal zanimanja. Bil je starejši in otročjost se mu je gotovo zdela tako.... no, otročja!

"Resnično ne vidim, česa bi me lahko ti naučil, česar se ne bi mogla naučiti s katerim koli drugim fantom," mu je rekla, vedoč, da bo ta od vseh njenih izjav še najbolj boleča, saj bo udarila naravnost po njegovem egu. In čeprav do njega ni gojila kakšnih nežnejših čustev, ji njena dobra plat ni dopustila, da ne bi dodala še šaljivega "Razen če imaš kakšne super moči, za katere še ne vem."

Ceprav tega ni pokazal z nobenim kosckom svoje zunanjosti, so njegove oci pozorno spremljale Lacunino obrazno mimiko. Vse to besedicenje je imelo le en cilj - da jo je poskusal zbosti in med nakladanjem natancno opazoval govorico njenega telesa. Ni si namrec moral privosciti, da ne bi imel sibke tocke, na katero bi lahko pritisnil, ce bi postala prevec predrzna. Kar je pravzaprav ze pocela in cas je bil za drasticne ukrepe, ki se jih je Amon tudi polotil. Nekoliko se je premestil v svojem zleknjenem polozaju in privzdignil eno obrv.

Ob njeni pripombi se mu je zaletelo, a tokrat od ocitne uzaljenosti. Besede so mu zastale v grlu in usta je imel odprta kar tja v en dan, oci pa zapicene v njene. Potem je ogorceno zozil svoj pogled in izpustil tih, odsekan, besen zvok. Togo se je dvignil v sedec polozaj in dlani polozil ob rob klopce na vsaki strani Lacune.

"Kot sem ze rekel,"je mrzlo zapredel in njene oci prikoval na svoje, "o tem nimas pojma, Lacuna. Nimas pojma."je se poudaril in nosnice so mu plale. "Prav tako kot nimas pojma, kaj ti lahko povzrocim,"je nadaljeval in se povzpel na noge, dlani pa prestavil na naslonjalo klopce, "kako te lahko povsem neprostovoljno pripravim do tega, da bos kricala od uzitka. Ali pa bolecin."je trdo dokoncal in razgalil svoje zobe, z obrazom sedaj ze tako blizu, da sta se konici njunih nosov ze skorajda stikali.

"Ampak ker ocitno tega se vedno ne vidis,"je dodal cez nekaj nemih trenutkov ocesnega dvoboja, "ti bom raje pokazal."njegov glas se je spremenil v hripav sepet in z ustnicami je bil nenadoma na njenem vratu. Njegov jezik je zdrsel preko vseh obcutljivih tock na mehki, bledi kozi in z dlanmi je objel njen obraz, nato pa jo je poljubil. Cisto pocasi, a brez previdnosti, saj se mu sedaj ni mogla iztrgati.

Njegove ustnice so brez usmiljenja pritiskale ob njene, z jezikom pa je nezno sledil njihovi obliki. Prste ene roke je zapletel v njene rdece lase in pomedel vijugave pramene, ki so ji zdrsnili na obraz. S palcem je pocasi pobozal mehko kozo na njenem licu in z zobmi nezno zdrsel po njeni spodnji ustnici.