Dvorana KŽTD

Artemis je odprla velika težka vrata in vstopila. Soba za njimi je bila videti, kot nepospravljeno, a vseeno udobno podstrešje. Na sredini je stala majhna okrogla mizica okoli katere je bilo razporejenih pet udobnih naslanjačev v rdeči barvi. Preproga na tleh je bila polna raznovrstnih zlatih, rdečih in rjavih vzorcev. Pri stenah se je na velikih kupih kopičila šara. Pohištvo, knjige, učbeniki... Vse je bilo tam. Artemis se je z vzdihom sesedla na naslonjač. Na mizici pred njo se je pojavil kozarec z kokakolo. Artemis je malo srknila. V naslednjem trenutku je skozi zrak zazvenel zvonec. Šolski seveda. Artemis se je nejovoljno postavila pokonci in se napotila k vratom. Ko je bila spet zunaj na hodniku so izginila.

Ray je hodil po sedmem nadstropju in razmišljal o ideji, ki se mu je porodila v glavi. Zadnjih nekaj dni je v "preobleki", kot študent Nick iskal informacije in zanimivosti, ki so krožile med študenti in kar ni mogel verjeti, da še nihče ni pripravil, niti omenil, otvoritvene zabave za novo šolsko leto. V njegovih šolskih letih so se odvijale vsaj tri takšne zabave na enkrat, ena za člane Spolzgada, ena za ostale domove in ena za tiste, ki niso bili povabljeni na nobeno od prejšnih dveh. Kaj se dogaja z mladino je razburjeno pomislil.
Že res, da so vladali težki časi toda to ni bil razlog, da se ne bi zabavali in to ni bil razlog, da ne bi pozabili živeti.
Očitno je spet na meni, da se nekaj spomnim je pomislil in bil kar navdušen nad idejo, saj je takšne stvari z veseljem pripravljal. Toda kje bi se to leto odvijala takšna zabava?
Ko je že tretjič z isto mislijo zavil po istem hodniku so se v steni nenadoma pojavila vrata. Presenečen je obstal in se ozrl okoli sebe, če je mogoče kdo v bližini in ker ni bilo nikogar se je odločil stvar previriti. Odrinil je vrata in pred očmi se je razlil neverjeten prizor. Obstal je in kar ni mogel verjeti,da se je pred njim pojavila soba namenjena zabavam, takšna, kot si jo je lahko le zamišljal.
Na sredini dovolj prostora za plesišče, ob straneh udobni fotelji in vreče na katerih se lahko sedi, nekje v odzadju zagrajene sobice za zaljubljene pare, v enem kotu hladilniki in celo ledomat, kjer si lahko hladil pijačo, nasproti vratom nekoliko dvignjen oder namenjen DJ-ju, vse je bilo popolno. Opazil je, da so na stropu različne vrste luči, na eni strani sobe pa celo majhen bazenček ob njem pa šank namenjen za pijače.
Oči so se mu razširile od navdušenja in vstopil je v sobo,ter priprl vrata.
Toliko stvari je bilo še neodkritih tukaj in vse so bile namenjene zabavi. Opazil je celo nekaj vodnih pištol, ki so bile skrite po celotni sobi in so bile namenjene škorpljenju med divjo zabavo. Celo bunkeljske stvari je navdušen pomislil. Nad prostorom za DJ-ja je visel napis, ki ga je šele sedaj opazil:
OTVORITVENA ZABAVA NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Napis je bil napisan v barvah vseh domov in je več kot ustrezal prostoru.
Ray se je vrgel v najbližjo vrečo, ki je bila mehka in prijetna in se je prilegala njegovemu telesu, da je lahko udobno zleknjen sedel v njej. Slišal je že o tej sobi, ki se je pokazala zmeraj, ko si kaj potreboval, toda nekako ni verejel v njen obstoj, vse do sedaj. Res imam srečo je pomislil in bil navdušen nad Bradavičarko, ki je imela očitno še kar nekaj presenečenj skritih globoko v sebi.
"Tukaj se bo odvijala naša prva zabava" je bil odločen in z otroškim nasmeškom primeril celotno sobo še enkrat. "Sedaj potrebujem le še nekaj ljudi, da mi pomagajo stvar izpeljati..."

Nicc je že cel dan le postopala sem in tja po šoli. V dnevni sobi je bil živ dolgčas. Nekaj mulcev iz nižjih letnikov je igralo eksplozivne karte in so ob njih vzklikali, kot bi odkrili osmo čudo sveta. In potem je nekoga osmodilo, čemur je sledilo petnajstminutno režanje. Tudi pri najboljši volji se ni mogla skoncentrirati na knjigo, ki jo je brala, zato se je najprej premaknila v spalnico. Še en šok. Nekaj njenih sostanovalk se je ugnezdilo na eni izmed postelj, kjer so se s sveže nalakiranimi nohti in navijalkami v laseh hihitale. Niccole se je morala uščipniti, preden je dojela, da je to res. In če ne bi bilo zelenih baldahinov na posteljah bi si mislila, da je namesto v Spolzgadovske prostore zavila v Phipuff ali Gryfondom. Knjigo je odnesla na posteljo, nato pa v sobi ni mogla zdržati niti trenutka več. Pognala se je po stopnišču in čez hodnik dnevne sobe, preden bi jo kdo izmed njenih mnogih 'prijateljev' opazil ter hotel vključiti v nadvse 'zanimivo' debato. Le kam gre ta svet? je pomislila. Ljudje pravijo, da zlo raste, kar je tudi res, a po drugi strani si Spolzgadovci lakirajo nohte? Ob tem je lahko le zmajala z glavo in hitrih korakov stopala naprej. Šele ko je bila na drugi strani gradu in nekaj nadstropij više si je lahko oddahnila. Sprostila je mišice in upočasnila hojo. Tukaj se ji resnično ni bilo treba bati, da bi srečala koga iz svojega doma. Ta del je namreč nekako veljal za teritorij Gryfondomovcev in Phipufovcev, kar je vsakega Spolzgadovca pri zdravi pameti odbijalo. Pri zdravi pameti, ja. si je kislo ponovila v mislih, ob tem pa zopet pomislila na prizore, ki jim je bila priča pred nekaj minutami. Sama je v ta del gradu zahajala večkrat. Večinoma so bila višja nadstropja osamljena in tukaj se je lahko sprehajala ter v miru razmišljala. To pa je po hrupu, ki se je zadnje čase zbiral okoli nje, krvavo potrebovala.
Bila je že v sedmem nadstropju pri sliki trolov, kjer je bila tudi skrivna dvorana. Niccolette je, kakopak, vedela zanjo, a jo je le redko uporabljala. Ni se ji zdela tako zanimiva kot ostalim, saj si si konec koncev stvari, ki ti jih je priskrbela dvorana, lahko tudi sam pričaral. Razen hrane, ki je ena izmed izjem, a to je lahko dobila tudi v kuhinji, pa še okusnejša je bila najbrž. Kakorkoli že, ko je šla tokrat po tistem hodniku je ob sliki trolov zagledala vrata. Očitno je bilo, da je nekdo v dvorani, saj je šla sama mimo šele prvič in sploh ni razmišljala o kakšnem prostoru. Čudno je bilo le to, da so se vrata prikazala tudi njej. Ljudje, ki so šli v dvorano, so ponavadi hoteli biti sami, ne pa, da bi jih skorajda vabili, kot v tem primeru. Nicc se je rahlo namrščila, nato pa jo je premagala radovednost in segla je po kljuki.
Pred njo se je odkril velik prostor, očitno zamišljen za zabavo. Osrednji del je bil namreč prazen, ob stenah pa so bili vsi mogoči sedeži, kamor si se lahko zleknil. Bilo je še nekaj zanimivih podrobnosti, ko pa je zagledala napis nad prostorom za DJ-ja, se je začela smejati. ''Otvoritvena zabava novega šolskega leta?'' je med smehom dejala. ''Nekam prazno se mi zdi za zabavo…'' je zajedljivo dodala, ne da bi opazila temnolasca, ki je sedel na eni od vreč ob stenah.

Globoko zatopljen v razmišljanje kako naj pretihotapi in kje sploh naj dobi zadostne količine alkohola za zabavo, sploh ni opazil Niccolette, ki je med tem stopila v sobo.
Zabava brez alkohola pač ne bo prava zabava in nekaj ga imam na srečo v svojem kabinetu za vse ostalu je tu ...( ne mastercard ) Merjaščeva glava je razmišljal.
Brezalkoholno pijačo bo darovala Bradavičarka, le en kratek obisk v šolski kuhinji bo dovolj, da si bodo lahko nabrali zadostne zaloge hrane in pijače za celo noč. Hvala vsem bunkeljskikm bogovom za hišne vilince.
Nenadoma ga je iz razmišljanja prebudil smeh in že je hotel seči po palici, ko je opazil spolzgadovski plašč, vročo postavo in seveda poznan obraz. Niccolette v vsej svoji spolzgadovski predrznosti se je morala pojaviti ravno tukaj. Toda tokrat Ray ni bil profesor Ray Shadow, temeveč Nick Miller, njen vrstnik in zato se je z mislijo na to popolnoma sprostil. Tako se ji bo lažje približal in če se slučajno zapleteta na zabavi... volk sit in koza cela.
"Mogoče zato ker se še ni začela?" je zajedljivo komentiral njen smeh kar iz vreče na kateri je sedel. Narejeno brezbrižno jo je premiril s pogledom nato pa dejal
"Te mogoče zanima organizacija zabave, da ne bo več tako prazna, ali si boš raje šla nazaj v svojo dnevno sobo česati lase in se gledati v ogledalo?"
Počasi in ležerno se je dvignil iz "stola" ter stopil nekaj korakov bližje.
"Torej, hočeš skupaj z mano odpreti sezono obštudijskih dejavnosti na Bradavičarki to leto, ali ti tvoj Spolzgadovski ponos omejuje kršenje pravil z nekom iz drugega doma?"
Izzivalno jo je pogledal, saj je bil prepričan, da se ji bo zdelo pripravljanje zabave izpod časti, toda Ray je vedel zakaj to počne. Treba je bilo popestriti dogajanje na šoli in že par kozarcev alkohola ob dobri glasbi lahko dela čudeže in veličastne zaplete. Ljudje se hitro prepustijo občutkom in že naslednji dan jim je zato žal, toda ravno takšni dogodki so tisti, ki ostanejo v spominu in zaradi njih je življenje zanimivo. Mogoče pa bi kaj takšnega ustrezalo tudi Spolzagodovki.

Še zmeraj ni popolnoma razumel delovanja te sobe, toda kolikor je slišal bi naj soba v celoti izpolnjevala njegove želje. In ker si je zaželel, da bi imeli dostop do sobe vsi, ki bi podpirali, ozirma ne bi hoteli uničiti zabave, je bil to verjetno razlog, da je lahko Niccolette vstopila.
"Še zmeraj mi ni popolnoma jasno kako ta soba deluje, mogoče ti veš kaj več o tem?" je dodal bolj tako, da se ne bi zdelo kot,da jo želi samo izkoristiti za pomoč pri organizaciji zabave.

To je bil narobe svet. Spolzgadovke so se v sobi lišpale, nižji letniki so se v dnevni sobi igrali z eksplozivnimi kartami, zdaj pa je našla še dvorani, v kateri naj bi bila zabava, razen nje pa tam nobenega živega bitja. Ob ironičnosti vsega skupaj se seveda ni mogla upreti smehu, ki je proti koncu zvenel že rahlo histerično. Pa kaj za vraga je narobe s temi ljudmi? je vprašanje besno utripalo v njenih mislih in skoraj bi od obupa zavpila na ves glas, ko je zaslišala besede, ki so prihajale iz kota sobe. Najprej je otrpnila, nato pa je začela razmišljati, kako za vraga prej ni videla osebka, ki jo je sedaj nagovoril, ko pa se je razgledala po celotnem prostoru. Nazadnje se je le obrnila in zagledala temnolasca, ki je zrl vanjo medtem, ko je sproščeno sedel na nekakšnem vreči podobnem stolu. Kje sem že to videla? je pomislila, a se pri najboljši volji ni mogla spomniti, kje je že opazila te trapaste posnetke sedežev. Mrzlično je razmišljala o tem, a jo je zmotil temnolasec z novim vprašanjem, ob katerem ji je zavrela kri. Če česa ni prenašala, potem so bile to take opazke. Vendar pa svoje jeze nikakor ni pokazala na zunaj. Sprostila je mišice in se iz toge drže premestila v nekoliko udobnejšo pozo. Roke je prekrižala na prsih, nato pa le odgovorila. ''Česanje ter gledanje v ogledalu bi bilo definitivno pametnejše, pa tudi mnogo prijetnejše opravilo.'' Ob tem si je svojega sogovornika prvič tudi dejansko ogledala. Imel je temne lase, ki so bili nekoliko daljši kot je bilo običajno pri pripadnikih moškega spola, čeden obraz in bil je za kako glavo višji od nje. Takoj nato pa jo je v oči zbodla rumena barva grba na njegovem plašču, ob kateri je njen nasmešek postal še rahlo vzvišen. ''Moj Spolzgadovski ponos mi vsekakor ničesar ne omejuje. Je pa moja zdrava pamet tista, ki takšno sodelovanje postavlja pod vprašaj.'' Prav prileglo se je nekomu nameniti nekaj visokoletečih besed, ob enem pa je s tem pokazala tudi, da Phipuffovcev definitivno ne prišteva v isti rang kot pa sebe in ostalih Spolzgadovcev. ''Vendar pa na žalost nimam za početi prav nič pametnega, zato mislim, da bi morda lahko naredila izjemo.'' Njegov izzivalni nasmešek ji ni bil niti najmanj všeč, a v podzavesti je začutila nekakšno vznemirjenje, za katerega pa ni imela niti najmanjše ideje od kje se je vzelo. Iz razmišljanja jo je predramilo novo vprašanje, ob katerem se je samovšečno nasmehnila. Svoje misli je osredotočila na dvorano in kmalu se je za njo pojavil udoben naslanjač, na katerega je sedla, medtem pa se je zaslišala tudi glasba. Živahni ritmi so se razlegali od neznano kod, a Nicc se s tem ni preveč obremenjevala. Pred njo se je pojavila še mizica, na kateri je bil tudi velik kozarec rdečega vina. Vzela je vino, nato pa prekrižala noge. ''Oh, nekaj malega pa že.'' se je arogantno nasmehnila.

Na njegovem obrazu ni bilo niti za trenutek opaziti presenečenja ali kakršnega koli drugega čustva, ko se je za Niccolette pojavil naslonjač, nato sta sledila še glasba in mizica, čisto na koncu pa še kozarček vina. [hrana in pijača sta sicer ena izmed petih elementov, ki jih soba ne more pričarat, se spomnim, da je bilo to omenjeno v zadnji knjigi ampak je ok ]
Spet ji je namenil tisti brezbrižen pogled, ki je razodeval, da ga ni navdušila,pač le še en način kako je lahko dokazovala svojo vzvišenost, toda za njegovo masko so možgani brzeli kot ponoreli.
Torej sem imel prav, ko sem domneval, da ti soba pridobi tisto, kar si resnično želiš. Pa, da poizkusim, če je moja teorija pravilna... Pomislil je in že hip za tem, se je na bližnji steni prikazala starinska čarobna ura. BINGO! To pa je priročna zadeva.
Seveda si je želel izvedeti o sobi še kaj več, toda toliko je imel ponosa, da Spolzgadovki ne bo postavil dvakrat istega vprašanja. S tem bi ji samo laskal in če bo hotela mu bo že povedala, če ne ... bo izvedel vse kar ga zanima kje drugje. Mogoče je pričakovala, da bo še naprej vrtal v njo, toda poznal je vse njene igrice, saj jih je videl in doživel že tisočkrat. Spolzgadovci pač nikoli ne morejo iz svoje kačje kože. Obrnil ji je hrbet in se spet razgledal okoli sebe ter hladno rekel
"Se ti zdi, da tukaj manjka še kaj posebnega, razen hrane pijače in seveda najbolj očitnega - ljudi?"
Pričakoval je odrezav odgovor, toda včasih je bila tudi v odrezavih odgovorih skrita kakšna dobra ideja.
"Torej, če se je vaše veličanstvo odžejalo..." je hladno rekel in se spet obrnil proti njej "...bi bilo dobro, da se spraviva na delo. Najboljši kraj, kjer lahko hitro prideva do zadostne količine pijače in hrane je seveda kuhinja, hkrati pa bova zavila še v kabinet profesorja Shadowa. Ta bedak ima več alkohola kot katerakoli krčma v bližini." Prav smešno mu je bilo o sebi govoriti v tretji osebi toda po drugi strani Nicc ni smela posumiti o njegovi identiteti.
"Kaj ti meniš o njem Niccolette? Kolikor vem ti je že na začetku leta prilepil pripor, torej si si že tako zgodaj zaželela njegove družbe?"
Upal je, da bo lahko zadržal resen obraz, saj je bilo zanimivo poslušati resnično mnenje o sebi. Med tem je že začel korakati proti vratom,a je pozorno prisluhnil tudi Niccolette.

****

Že čez eno uro sta bila spet v isti sobani. Vse je bilo enako le, da so bili po sredini sedaj zloženi zaboji hrane in pijače, ki sta jo uspela pridobiti v kuhinji in seveda steklenice, ki sta jih ukradla iz Rayevega kabineta.
Celotno ropanje njegovega kabineta je bilo sila komično, vsaj iz Rayevega vidika. Sam je seveda poznal vse varnostne prepreke, ki so se skrivale v njegovem kabinetu toda tega ni smel pokazati. Zato je "ponesreči" dovolil, da so se njegovi lasje pobarvali na modro. Protiurok je bil sicer izjemno kompliciran toda Ray ga je seveda obvladal, toda ni ga še uporabil, saj bi gotovo pri Nicc sprožil sum. Tako je sedaj hodil okoli z lasmi pobarvanimi na modro, kar je bila le ena izmed pasti, ki jih je imel v svojem kabinetu in še posebej okoli omarice z pijačo. Po drugi strani pa je dovolil, da je tudi Spolzgadovka naletela na enega izmed urokov v kabinetu. Okoli nje je sedaj ves čas letal roj muh in Rayju je bila vsa stvar tako smešna, da je komaj umiril smeh že v svojem kabinetu, sedaj pa se je lahko glasno nasmejal vsakič, ko je pogledal Niccolette. "Le kaj jih privlači na tebi? Upam, da ni smrad." je dejal s posmehom. Njuna pot je bila vsekakor uspeh, saj sta na koncu brez večjih težav prišla do alkohola in ga zamenjala z vodo in Ray se je opomnil,da mora nujno spet naročiti nove zaloge, ko bo spet v svoji koži. Za trenutek mu je pogled obstal na odsevni površini in opomnil se je, da se ne sme več imeti za Raya temveč za Nicka, le tako bo lahko obdržal svojo krinko.
Nick se je tako vsedel na enega izmed zabojev in si odprl steklenico maslenuška. Dovolil si je osvežitev in končno spet spregovoril
"Sedaj imava vse, le še gostov ne. Kakšna ideja kako jih privabiti?"
Lepo bi bilo, da bi otvoritvena zabava uspela, potem bi bile vse naslednje le še bolje obiskane.

[ Upsi. Dajmo se pretvarjat, da je vino prinesla s sabo, ok? čeprav bo čudno. ]

Uživala je v okusu vina in prav malo ji je bilo mar za puščobi izraz na temnolaščevem obrazu. Po nekaj sekundah ga je le pogledala in ko je opazila izrazito nenavdušen pogled se je sama pri sebi nasmehnila. Ah, nekateri ljudje se pač niso znali pretvarjati. Pred nekaj minutami ji je njen sogovornik namreč radovedno postavljal vprašanja o dvorani in njenem delovanju, po demonstraciji pa je izgledalo, kot bi to že najmanj stokrat videl. A bilo je očitno da ni, Nicc pa je njemu podobne primerke res videla že stokrat. Premišljevala je, če je naredila prav, ko je privolila v pripravo zabave z njim. V sebi je bila nekakšno bitko sama s seboj, saj ji ni bilo najbolj všeč, da se je družila s Prhipuffovcem, po drugi strani pa se je doslej bolje obnesel kot večina ljudi iz njenega doma. Navsezadnje pravzaprav sploh nista bila tako različna. Oba sta svoje občutke skrivala za masko, odgovore izdatno opremljala s sarkazmom in se trudila delovati čimbolj hladnokrvno ter nezainteresirano. Ah, k vragu s tem!je pomislila. Zakaj se ne bi smela enkrat tudi jaz preprosto zabavati? In takrat se je, prvič po zares dolgem času, na njen obraz obotavljaje zarisal neroden, iskren nasmešek.
''No, torej…'' je začela. ''Tale soba se, če še ne veš in verjamem da ne, na kratko imenuje KŽTD. Kar želite to dobite ali nekaj podobnega v polni verziji. Nekateri ji pravijo tudi ZJZJN ali nekaj podobnega, ampak pustimo to.'' se je zarežala, nato pa odložila kozarec da je z mizico vred izginil kdove kam. ''Sobana se oblikuje po tvoji želji in ti priskrbi vse, kar si lahko zamisliš, razen hrane in pijače. (( )) Upošteva pa tudi tvoje želje o tem, kdo sme vstopiti v dvorano in kdo ne.'' Še vedno ji ni bilo jasno, kako je notri prišla ona, ampak zgleda da je Phipuffovec hotel, da se mu kdo pridruži.
Ob vprašanju, ki je sledilo njeni razlagi, se je ozrla naokrog. Saj ne, da prostor ni bil dobro opremljen, bilo je še kar vredu, ampak… Nicc je zaprla oči in se skoncentrirala. Soba je postala večja in temnejša, saj so se stene prebarvale v nekakšen temen odtenek sive. Ob stenah so bile sedaj manjše zofe z mizicami, pa tudi visoke mize z barskimi stolčki tu in tam. Na stropu se je pojavila velika disko krogla in ogromno različnih luči, Nicc pa se je spomnila tudi na ustvarjalec umetne megle, ki ga je videla v nekaj najbolj hudih klubih to poletje. Skratka, prostor je prevzel obliko kakšnega dragega in zasebnega kluba, kar je bilo Nicc izjemno všeč. Obrnila se je k temnolascu in čisto mičkeno opravičujoče dejala ''Upam, da ne zameriš zaradi sprememb, ampak v takih prostorih se žurka veliko hitreje razvije kot sicer.'' In zdaj je dejansko možnost, da pride tudi kakšen Spolzgadovec. je dodala v svojih mislih, nato pa se obrnila stran od tipa od sebi. S kotičkom očesa je sicer še vedno spremljala njegov obraz, da bi zaznala kakršno koli mnenje o prostoru, vendar je po nekaj trenutkih odnehala.
Ko je zaslišala stavek, ki je vključeval kabinet profesorja Shadowa, se ji je na obrazu pojavil tisti značilni Spolzgadovski nasmešek, ki ni obetal ničesar dobrega. ''Sem opazila, ja. ampak mislim, da niti njegove zaloge ne bodo dovolj, če misliš prirediti zabavo, ki bo trajala vsaj nekaj ur in če hočeš, da se bo pošteno razživela. Tako da, Merjaščeva glava? Ali pa hišnikove zaloge v kleti, tam je več vilinjega vina kot ga ima na zalogi ves London.'' ob spominu na tisti prostor se je preprosto morala zasmejati, nato pa jo je nekaj zbodlo. Temnolasec jo je poklical po imenu, čeprav sama še vedno ni imela pojma, s kom se pogovarja. Ob tem se je sunkovito obrnila proti njemu ter ga prestrelila s pogledom. ''Glede na sam pripor mislim, da si je on želel moje družbe bolj kot jaz.'' je zaključila, saj mu ni nameravala povedati nič več. ''Mi je pa definitivno všeč ideja o vlomu v kabinet.'' spet je bil tu, tisti njen zviti nasmešek, ki ga je imela na sebi najraje. In z tem nasmehom na obrazu se je tudi najbolje počutila. ''In, oh, mimogrede.'' je še navrgla. ''Od kod poznaš moje ime? In bi mi, če sva že tako daleč, po možnosti povedal še svoje?'' Med tem sta že hodila proti vratom in nekaj minut pozneje tudi proti kabinetu profesorja za uroke.



Čez kakšno dobro uro sta bila nazaj. V kuhinji sta prišla do zalog hrane in brezalkoholne pijače, čeprav Nicc ni vedela, kdo bo spil toliko soka. Na veliko presenečenja sta dobila celo punč ali nekaj temu podobnega, česar je bila Niccole od vilincev zelo vesela. Najbolj zabavno pa je bilo definitivno ropanje profesorjevega kabineta. Ta izmeček je imel tisto omarico zaščiteno z vsemi možnimi uroki in zaradi tega je sama zdaj izgubljala živce z petimi muhami, ki so veselo brenčale okoli njene glave. ''Kateri tepec zaščiti omarico z muhami!?'' je nejevoljno zarenčala, nato pa pogledala Nicka, ki se je po šoli sprehajal z modrimi lasmi. Ob tem prizoru se mogla zadržati in zaboj s steklenicami je spustila na tla nekaj metrov pred hladilnikom. Začela se je namreč smejati in zaboja pač ni mogla več držati v rokah. Njeno veselje pa je hitro skalila ena izmed muh, ki je pribrenčala mimo njenega ušesa. Ob tem zvoku so jo mravljinci stresli po celem telesu in nejevoljno se je spačila., preden je z roko poskušala sklatiti muho z neba (oziroma zraka).Ob pripombi, ki je priletela nekje od hladilnika je najprej le zamomljala, nato pa mu vrnila ''Če bi šle te muhe na smrad, bi letale okoli tebe.'' Zaboj je končno privlekla do prostora za pijače, nato pa je opazovala Nicka, ki si je odprl steklenico maslenuška. Sama je dobila boljšo idejo in začela je brskati po kopici steklenic pred seboj. ''Tu nekje bi morala biti…'' je zamrmrala, potem pa končno našla iskano. Na plano je potegnila steklenico šerija s češnjami in na njenem obrazu je bil zadovoljen izraz. Čez nekaj sekund, ko je naredila prvi požirek, pa se je tudi nasmehnila. Huh, ta je pa težka. In trenutno res nimam nobenih idej.'' je zamišljeno rekla ter si privoščila nov požirek.


[kavalir pa tak. Zakaj nisem mogla met jaz modrih las? ]

Nicc se je odločila, da mu vendarle zaupa nekaj stvari o tej sobi. Tako je izvedel njeno ime in princip po katerem soba deluje. Imel je kar prav, da se oblikuje po željah tistega, ki si jo zamisli, toda hkrati je izvedel, da lahko z željami celo kontrolira kdo ima dostop vanjo in kdo ne.
Res prekrasna čarovnija in izvrstni uroki je pomislil in se še enkrat več zavedal veličine četverice, ki je postavila to šolo.
Spremljal je spremembe, ki jih je Niccolette naredila v sobani in če je bil čisto odkrit je imela punca več smisla za dekoracijo kot on in čeprav tega ne bi nikoli na glas priznal je bil kar vesel, da je bila prav ona tista, ki se mu je pridružila v dvorani KŽTD. Na zunaj seveda spet ni pokazal, da ga je njeno ustvarajnje kakorkoli navdušilo, samo na kratko je prikimal kot, da je vse kar je storila sprejemljivo, nato pa se obrnil stran od nje.
Lahko je začutil njen nasmešek na obrazu, ko je govorila o tem kje se hranijo zadostne količine alkohola in očitno je bila prava poznavateljica na tem področju. Če je bil odkrit se je zdelo, da kratkemu obisku v Mrjaščevi glavi vseeno ne bo mogle pobegniti.
"Od kje poznam tvoje ime ..." je začel zvito in s skrivnostnim nasmeškom "Recimo, da te je tvoj sloves prehitel."
Utihnil je in pustil, da je med njiju padla dolga tišina za katero je bil prepričan, da bo le razbesnela Spolzgadovko ob njem. Ko sta bila tik ob vratih je končno dodal
"Moje ime je Nick."
Ni ji dal dovolj časa, da bi mu postregla s kakšno sarkastično pripombo, saj je pred tem že zdrsnil skozi vrata in skupaj sta pohitela proti kuhinji.

****

Ko jo je opazoval kako je srkala šerij iz steklenice je moral priznati, da ga je s svojo pojavo spet navdušila, čeprav je okoli njene glave vsake toliko časa še zmeraj pribrenčala kakšna muha .
Zvita, hladna in prebrisana kot je bila, je bila tako drugačna od vseh drugih deklet, toda Raya je to bolj privlačilo kot odbijalo. In sedaj, ko je bil v Nickovem telesu so bile te želje in čustva, ki jih je čutil do nje, le še močnejša, saj ni imel več tistih preprek, ki so ga ovirale, ko je bil "še profesor." V takšnih trenutkih je bil spet tisti študent, ki je hodil v sedmi letnik Bradavičarke, vse ostalo je pozabil. Sedaj je bil le Nick Miller in nihče drug.
Ko je napravil nov požirek maslenuška se je spomnil kako z lahkoto je Nicc opravila s krčmarjem v Mrjaščevi glavi. Že to, da sta v eni uri uspela oropati Rayev kabinet, obiskati šolsko kuhinjo ter se vrniti iz Mrjaščeve glave z zalogo alkohola je bilo samo po sebi neverjetno, da pa je Nicc uspela zbarantati izjemno ugodno ceno je bilo naravnost neprecenljivo.
Kako je obrnila krčmarja okoli prsta je pomislil in se nasmehnil Zaradi količinskega popusta je spustil ceno za 10 guldov..., ko pa je začela udrihati po nejm z vsem ostalim se je moral zadovoljiti s tem, da sta mu plačala borih... 7 guldov in 6 srpcev. Punca je lahko resnično pripričljiva če hoče biti.
Stopil je bližje k njej in rekel "Smem poizkusiti?" pri tem je seveda pomignil ma šherij.Ni bil pripričan ali si je v pretekli uri nabral dovolj njenega spoštovanja, da bi z njim dejansko delila pijačo ali ne toda bilo je vredno poizkusiti, tako bo vsaj vedel pri čem je.
Kmalu je spet sedel na enem izmed zabojev in v roki držal palico ter ukazoval pijači, da se je zlagala v hladilnike, med tem pa tudi sam razmišljal o tem, kako čim hitreje spraviti v to sobo čim več ljudi.
"Nekaj ljudem lahko pošljeva sove, toda veliko večje in jasnejše sporočilo bi naredil ..." oči so mu zažarele v temi, ko se je obrnil proti Niccolette "...ognjemet. Kaj praviš?"
Ni vedel ali je razumela kaj je hotel povedati. To, da bi sredi bradavičarskega parka pričarala ognjemet, ki bi se zasvetil z napisom o zabavi, to je bila vsekakor drzna in nevarna zamisel. S sovami, ki bi jih poslala, pa bi pravi ljudje raznesli sporočilo o tem, kje se bo zabava odvijala, saj bi se po ognjemetu vsi na šoli gotovo pogovarjali in zanimali za to zabavo. Toda ni bil prepričan, da je bila njegova ideja dobra, mogoče pa je iz njega govoril maslenušk, čeprav ga je popil le eno samo steklenico.

Naredila je nov požirek šerija, ko je mimogrede ujela Nickov zamišljen pogled, usmerjen nanjo. Rahlo se je nasmehnila ter si privoščila še en požirek pijače, nato pa iz steklenice nekako zbezljala še češnjo. ''Mhmm…'' je tiho zapredla od zadovoljstva in se udobneje zleknila na kavču. Premestila se je v ležeč položaj, le da nog ni imela iztegnjenih naravnost, temveč jih je položila na naslonjalo. Opazovala je svoje čevlje, črne salonarje s peto, ki so bili od njunega osvajalskega pohoda nekoliko umazani. Iz plašča je potegnila palico ter jih z nebesednim urokom očistila, nato pa je začela ta dragoceni kos lesa vrteti med prsti. Ob misli na vsa mesta, ki jih je v tej eni uri prehodila, se je nasmehnila. Kuhinja in kabinet urokov sta bila mala malica, saj so jo vilinci oboževali. Najverjetneje iz razloga, ker se je raje odpravila v kuhinjo kot v jedilnico, saj so ti vilinci postregli ob katerikoli uri, pa tudi zato, ker jim je z užitkom ukazovala. Seveda se jim je vedno tudi zahvalila, a vilinci so pač bili vilinci. Preprosto oboževali so vzvišene čistokrvneže, ki so jim dajali ukaze ter bili v sedmih nebesih, ko so za storjeno prejeli pohvalo. In tak odnos je bil všeč tudi njej sami. Zabavnejši del je bila vsekakor Merjaščeva glava. Točaja je poznala, saj je v krčmi delal že več let, ona pa je bila med šolskim letom takorekoč redna gostja. Vedela pa je tudi, da jo že lep čas poželjivo opazuje in ko si je pred vstopom v krčmo slekla plašč ter kravato ter odpela dva gumba je vedela, da se ji ne bo mogel dolgo upirati. Seveda pa je bilo potrebih še nekaj spretnih besed in robo za kakšnih 30 guldov sta plačala z manj kot desetimi zlatimi kovanci. Zadovoljno je naredila še en požirek, nato pa se zazrla v strop. A to je bila nekako le krinka, saj je s kotičkom očesa pravzaprav opazovala Nicka na naslonjaču nasproti nje. Še vedno je izgledal dokaj zamišljen, a izraz ji je bil všeč. Temni lasje so mu padali na čelo in tako na obrazu risali zanimiv splet senc. In temne oči, ki so zrle neznano kam… Nicc je stresla z glavo in se znebila teh misli. Tega tipa je poznala kakšni dve uri, a zdelo se ji je, da ga pozna veliko dlje. Pa tudi veliko preveč je razmišljala o nje. In pa… Njeno premlevanje je prekinila senca, ki se je pojavila nad njo. Rahlo je nagnila glavo ter se zazrla v Nicka, nato pa se je zamislila nad njegovim vprašanjem. Obotavljivo je pogledala sedaj že nekoliko izpraznjeno steklenico, nato pa se je zazrla nazaj navzgor, v Nicka. V glavi je preračunavala, koliko potem ostane zanjo in medtem je izpila še en požirek, nato pa sedla in steklenico pomolila temnolascu. Upala je staviti, da bo presenečen nad njenim dejanjem, a to je preprosto ni zanimalo. Danes se ni nameravala ukvarjati s svojim ponosom ter stasom, temveč se je hotela le zabavati. In za to je bilo potrebno še nekaj narediti.
Nato se je začela temeljito posvečati načrtu, kako bi to dvorano najhitreje napolnili z študenti. Seveda je dvorana lahko 'naredila' več vhodov in to bi lahko koristno uporabili... A sem to sploh omenila Nicku? je pomislila, nato pa si tudi nikalno odgovorila. ''Am… a sem že omenila, da si je mogoče zamisliti tudi več vhodov na različnih koncih šole?''* je dejala z veselim nasmeškom in mimogrede prekrižala noge. Popravila si je še krilo, ki je bilo del šolske uniforme, saj je to medtem, ko je ležala, zlezlo nekoliko višje kot bi smelo. Izgledala je rahlo zdolgočaseno, nato pa ji je naslednji Nickov predlog prižgal nagajive iskrice v očeh. A njen obraz je seveda ostal brezizrazna maska, ki si je dovolila le hladen nasmešek. ''To bi bilo definitivno opazno.'' je dejala, kakšnega večjega navdušenja pa ni pokazala. ''Mimogrede, si kaj razmišljal o povabljencih? Od katerega letnika dalje na primer?''



[* - 7. knjiga, ko si izstopali vsakič na drugem mestu. P
Predvidevam da gre tudi obratno. ]

Presenečen, da mu je podala steklenico je naredil velik požirek ter ji steklenico takoj podal nazaj. Vsedel se je nasproti njej in neved zrl v njo pri tem pa razmišljal o tisoč in eni stvari. Ko se je zavedel kaj počne je hitro odmaknil pogled in skril svojo strmenje s tem, da je hitro napravil še nekaj požirkov, ko mu je spet pomolila steklenico. Ni potrebno omeniti, da se je vsebina hitro praznila.
Preden je lahko odgovoril na njeno vprašanje bi se moral skoraj uščipniti, saj je njeno krilo zlezlo že skoraj previsoko in če bi zlezlo še nekoliko višje ne bi imel Nick ničesar proti. Toda, ko se je tega zavedla tudi Nicc si je krilo popravila Nick pa je le uspel reči
"Hm ... ne nisem vedel tega. Glede na to, da bolje razumeš delovanje te sobe bom izvedo tega prepustil kar tebi." je tudi sam nasmejan dodal. Saj ne, da je že bil pijan, toda učinek alkohola je le pustil sledi na njem in popolnoma se je sprostil. V takšnih trenutkih je bil ponavadi izjemno dobro volje in tudi zgovoren in resnično je upal, da se zabava čim prej začne, saj bo drugače Niccolette izrekel kakšno neumnost, kar bo uničilo njuno ... Prijateljstvo? Flirtanje? Neee. Mogoče skupne interese?
Dvomil je, da bi Spolzgadovka preživljala čas z njim, če bi imela za početi kaj bolj zanimivega toda ni se pretirano obremenjeval s tem. Želel si jo je in to je bilo vse in čeprav ga je nekaj močno vleklo k njej je dvomil, da bi bila Niccolette pripravljena poizkusiti karkoli. Še posebej, če ne bo nikogar na zabavo, se bo tole druženje hitro končalo.
Spet je odtaval v mislih kot že neštetokrat in njen glas ga je le potegnil nazaj v realnost. "Povabljenci?" je za trenutek presenečen ponovil. "Mislim, da vsi, ki še niso v četrtem letniku tukaj nimajo kaj iskati. Nenazadnje nismo otroški vrtec in resnično ne mislim igrati vzgojitelja, ki bo pazil, da se ga kdo ne napije preveč."
Zazrl se je v njene oči, ko je povsem brez očitka in nežaljivo rekel "Vem, da bi najraje videla, da so tukaj samo Spolzgadovci in nekaj izbrancev katerih družbo prineseš, toda tole bo zabava za vse domove in vse učence, ki pač imajo toliko poguma, da se pojavijo na njej. Nimam nekih posebnih zahtev, vsak, ki se je pripravljen zabavati naj pač pride in se zabava." nato je le še dodal "Kaj pa tvoje mnenje o tem?"
Da ne bi izgubil zanosa je segel po novi steklenici šerija in jo odprl naredil nekaj požirkov ter jo pomolil proti Niccolette. Čutil je, da tudi alkohol počasi učinkuje nanj in vedel je, da morata pohiteti, če želita zabavo speljati do konca.

[ok najprej sorry za bedn post Zdej pa povej, a povabiva še ostale, da se nama pridružijo na "zabavi" ali se ga pač sama napijeva in izmisliva kakšen zaplet ali kaj podobnega? Kontaktiraj me na ZS ]