Drevesa

Melody je nejevoljno poslušala Arisho. Ob njenih pripombah je samo zavila z očmi in ogledala vstran. » No to pomeni, da jaz ne bom odkorakala stran od tebe, ker jaz prav gotovo nisem nič vredna. Veš, jaz pa sem vedno mislila, da so neumneži tisti, ki se morejo umikati, ti pa tega zdaj ne delaš.« Dvignila je eno obrv, kot jo zna privzdigniti le Melody Adams, potem pa jo hitro spustila.

Ko je Arisha že hotela nadaljevati pogovor z učiteljem, je na srečo v njihov pogovor vskočil znan glas. Melody se je obrnila in zagledala profesorja Dumbledoreja. Profesorju Powellju je nekaj rekel, kmalu zatem pa je le ta že tekel proti bradavičarki in Melody si je oddahnila. Tako jo Arisha vsaj ne bo mogla več spravljati ob živce z neumnim pogovorom z učiteljem. » Ja res nenavaden...« je zelo potiho rekla melody in narahlo pokimala. Takrat se je zraven nje na travo vsedla Arisha in Melody se je namrčila. Vstala je, profesorju segla v roko in se nasmehnila, tako da je pokazala vse svoje zobe, ki so se v soncu malce zalesketali, potem pa se je spet vsedla in spet postala resna. Malo kasneje je profesorju Arisha zastavila vprašanje, zakaj ne postane spet učitelj vedeževalstva. Po eni strani se je z njo strinjala, a tega ni hotela povedati naglas. »Pouk je krasen. Upam, da bom tudi kasneje tako uživala pri pouku, kot zdaj.« To ni bila čista resnica, a vsaj polovična. Pri nekaterih predmetih je Melody uživala, pri nekaterih pa je naravnost umirala od dolgčasa. Preostali del pogovora je bila Melody čisto tiho. Odločila se je, da bo takoj ko bo profesor odšel vstala in se kar se da neprijazno poslovila in odšla od svoje preljube sestrične.

Arisha je pogledala sestrično, ki se je predramila in povedala besedo ali dve. Obrnila je glavo in opazovala okolico. Njeno razpoloženje se je v tem trenutko spremenilo. Začutila je, da postala razdražena in sitna. Noga se ji je zaradi razdraženosti začela tresti. Zavzdihnila je.
Najbolje bi bilo, da bi se pobrala od tu, saj sedaj ni želela s nikomer govoriti. Potrebovala je mir.
"No profesor, me veseli, da smo vsaj malo poklepetali. Če bo še kdaj priložnost bomo dlje časa govorili, sedaj pa moram jaz oditi, ker mi je nekaj slabo postalo. Lep dan vam še naprej želim," se je poslovila od profesorja ter se obrnila na petah in naredila par korakov ter se zopet zavrtela na petah in pogledala sestrično. Hotela je nekaj spregovoriti, a si je premislila ter se ji samo sarkastično nasmehnila in zamahnila z roko v pozdrav.
Zopet je začela korakati proti gradu. Iz žepa je potegnila škatlico cigaret ter si eno prižgala.