Zapuščena učilnica

Caley je po krajšem prigovarjanju opernemu pevcu končno vstopila v skriti hodnik. Portret je zdrsnil nazaj na svoje mesto, zato je prižgala bakli zataknjeni v kovinska obroča. Kot je pričakovala je bila prva tukaj, zato je na hitro učilnico malo uredila. Odstranila je debelo plast prahu, odprla obe okni in s še enim zamahom palice popravila razpadajoče pohištvo. V kakšno podrobno opremljanje se ni imela časa spuščati. Bodo že kasneje poskrbeli za pridih domačnosti, če bo to potrebno.
Ko je bila zadovoljna s stanjem učilnice, je zopet stopila na hodnik. Morala je učilnico, njihov bodoči štab, zaščiti z geslom. Kar nekaj časa je mahala s palico preden se ji je posrečilo. Sedaj je morala samo še določiti geslo. Med iskanjem ideje pa je zaslišala glas pred portretom. Hitro je zamahnila s palico in ugasnila bakli. Ni vedela kdo je na drugi strani, zato je hotela prišleka videti preden on vidi njo.

((vsi Grfyondomovci, Drznvraanovci in Pihpuffovci ste skrajno dobrodošli ))

Remus je stal pred opernim pevcem in ga prepričeval naj se umakne. A ta tega ni hotel storiti. Gotovo ga je caley že zaščitila z geslom je pomislil. "Caley" je zakričal a nato se je spomnil da bi lahko privabil nezaželene goste. Še enkrat je poizkusil prepričati pevca in ta je končno popustil..
Zazrl se je v mračni hodnik pred sabo in tiho rekel "Caley?". Palico je potegnil na plano in zamrmrral "Lumus". Konica palice se mu je zasvetila in nedaleč stran je v temi stala Caley. "Zakaj pa si v temi?" je rekel in se namuznil. Zamahnil je z palico in bakle so zagorele. Stopil je do njihovega bodočega štaba in občudojoče zažvižgal. Učilnica je bila izvrstna, sicer še na nekaterih mestih malo prašna, ampak ko jo bosta uredila do konca bo popolna. Opazil je da je enem izmed kotovo celo kamin. Spet je vzdignil palico in v kaminu je zagorel prijeten ogenj, ki je prijetno grel učilnico.
"Že veš kakšno bo geslo? Morava vsem potem povedati, čene ne bodo mogli vstopiti." je rekel čeprav je vedel da vse to že ve a ni mu padlo kaj bolj pametnega na misel zato je govoril neumnosti.

Caley je močno odleglo, ko je vstopil Remus in ne kak zoprn učitelj. "Ker nisem vedela kdo je pred portretom. Zdelo se mi je, da se malo malo dolgo pregovarja s pevcem pa sem postala sumničava... Saj sem ti povedala, da mu moraš zgolj polaskati pa je." je pojasnila svoje stanje v temi z dvignjeno palico. Čeprav, če bi vstopil profesor, ji to ne bi preveč pomagalo. Edino, če bi mu zbrisala spomin, kar pa ni bila njena močna točka.
Liziko je vtaknila nazaj v usta in stopila v učilnico. Že res, da je ravnokar povečerjala, ampak za češnjevo liziko se vedno najde prostor. "Ne zapiraj vrat. Urok je že nastavljen, gesla pa še ni, zato bova obtičala tukaj, če se zaprejo." ga je opozorila in sedla kar na mizo. "Ne vem, razmišljala sem o raznih pompozno zvenečih geslih, ki opisujejo naše početje in idejo gibanja... Mogoče bi bilo bolje kaj preprostejšega. Kaj meniš?" Toplota ognja v kaminu jo je že dosegla, zato se je leno pretegnila. "Kaj v smislu "Spolzgad smrdi" je verjetno preveč nestrpno naravnano." Zagledala se je v Remusa in skušala odmisliti udoben kavč na katerega bi se z veseljem zleknila.

Remus je ravno hotel zapreti vrata, ko je do njega preplaval Caleyin glas. Tudi sam je začel razmišljati katero geslo bi bilo primerno. Ob Caleyini izbiri se je moral zarežati "Mislim da "Spolzgad smrdi" ni ravno najboljša izbira čeprav je izjava povsem resnična. Hm kaj pa praviš na Povračilo. Ni ravno izverno a bi lahko držalo dokler se ne vsi zberemo in se nato odločimo za neko boljše geslo. Razen če imaš ti kakšno boljšo idejo. Prepričan sem da bi se lahko našlo še kakšno na račun Spolzgadovcev."
Tudi sam se ji je pridružil na mizi. "Torej bomo res speljali tole?" je vprašal bolj zaradi tega da bi prelomil kratko tišino ki je nastala, kot kaj drugega. Sam se je že veselil maščevanja. Upal je samo da jih bo dovolj in bodo lahko stvar izpeljali tako kot je potrebno.
Spet je vstal in se sprehodil po učilnici do omare z knjigami. Vsa je bila prašna in zato je Remus hitro dvignil palico in mirno rekel "Scourgify". Prah je izginil in omara se je očistila in je bila kot da bi bila nova. Remus je šel čez naslove knjig. "Tu je nekaj knjig ki nam bodo v pomoč." je rekel čez nekaj trenutkov. "Misliš da še morava kaj pripraviti. Razen seveda pospraviti še ta nered. Čeprav je učilnica v dobrem stanju. Se mi pridružiš?" z vzdignjeno palico je čakal na njen odgovor.

((hej! ni polna prahu, če sm jo že js očistla ))

"Povračilo ni slaba ideja..." je Caley premlevala njegovo idejo. "Mogoče bi bilo 'Lomlenje nadutih zelenih riti' še boljše, čeprav je malo dolgo. Ima pa tudi dolgo geslo svoje prednosti - težje ga je uganiti. Čisto lahko se zgodi, da bo kdaj kakšen Spolzgadovec sledil komu so sem in ker niso ravno bistre glave, gesla ne bo kar tako uganil. Ostalim bova geslo povedala šele, ko se sestanek konča in vidiva kdo je res za stvar." Predlagano geslo se ji je kar dopadlo. Mogoče bi morala zamenjati kakšno besedo, ampak ideja se ji ni zdela slaba.
"O čem pa so te knjige? Me prav zanima kateremu predmetu je prej služila ta mala učilnica." Z zanimanjem je vstala in se sprehodila do police. Vsekakor so knjigei zgledale stare, ampak dobro ohranjene. Le kakšen čarovnik bi se jim tako z lahkoto odrekel? Prede pa bi se lahko zatopila v branje jo je zmotila Remusova želja po čiščenju. "Dobro, naj ti bo. Najprej delo, potem zabava, kaj?" ga je smeje podražila in se mu pridružila pri urejanju.

((morm šibat, zato ti prepuščam razlago o tem kaj in kako sva pospravla pa olepšala ))

(( oprosti nisem prej bil tok pozorn da si žže očistla. Pa sej ni važno malo bova lepšala pa je ))

Caley je stopila do njega in skupaj sta dvignila palici. Caley je usmerila palico proti zavesam, ki so bile poveznjene čez okna in so bila na nekaterih mestih že strgana ter rekla "Pack". Zavese so se popravile in vrnile na svoje mesto, Remus pa se je med tem posvetil temnim kotom v katerih je bilo še nekaj prahu in umazanije ker je bila uččilnica že tako dolgo zapuščena. Še enkrat je rekel "Scourgify" nato pa sta z Caley istočasno namerila palice proti majhnemu razbitemu predalniku in istočasno rekla "Evanesco". Zlomljen predalnik je izginil. Nadaljevala sta čiščenje nekaterih stvari čeprav je Caley večino očistila že pred tem.
"Mislim da izgleda odlično" je čez nekaj minut rekel Remus. očilnica je izgledala domače in prijetno. V njej je bilo nekaj stolov in miz, ki pa so sedaj bile potisnjene ob steno. Tam so bile sicer razvrščene v eno samo dolgo vrsto, ki je bila obrnjena proti ostalemu delu očilnice. Za njimi bodo lahko sdeli vsi prisotni. Sredina očilnice je bila sedaj prazna, na tleh pa je bila zelo mehka pena. Biila je namenjena za dvobojevanje in tako se ne bo nihče udaril če bo padel po tleh. Omara z knjigami je še vedno stala v enem izmed kotov. Stene so bile pprazne a za nekaj minut dela je bila učilnica v izvrstnem stanju.
"Mislim da bova morala še nekaj narediti s stenami. In če bomo našli kakšen koristen predmet ga bomo lahko postavili v učilnico." navdušeno se je zazrl v Caley.
Nato pa je v žepu začutil kos pergamenta. "Aha pokazati ti še moram po kaj sem šel v dnevno sobo.". Iz žžepa je vzel kos starega pergamenta, ki ni bil nič posebnega. Nato se je z palico dotaknil pergamenta in rekel " Svečano prisegam da imam nekaj za bregom". Po pergamentu se je razlilo črnilo in pokazalo hodnike in skrivne sobe in dve pikici, ki sta bili natanko na istem mestu kot sta bila sedaj Remus in Caley. "Tole ..." je svečano in ponosno rekel Remus " je ravbarjeva karta. Izdelali smo jo Sirius, James, MArius in Jaz in do sedaj se je za nas izkazala zelo koristna. Pokaže vse, ki se sprehajajo po bradavičarki in njenem posestvu. Poglej tule sva midva. Čeprav.." za trenutek se je namrščil "se ne spomnem da bi to učilnico kdaj zarisali. Mogoče pa sta jo našla James in Sirius in sta jo včrtala. No mislim da nam bo pomagala pri vračanju v sobe saj bomo videli če je kakšen profesor v bližini. Kaj praviš? Priročna stvar.".. Spet se je nasmehnil in bil je ponosen da je lahko svoji prijateljici pokazal karto. Nenazadnje je bilo v njo vloženega veliko truda in časa.

Jane ni vedela, ali naj se sploh pridruži zadevi ali ne, ampak po dolgem in tehtnem razmisleku je vseeno stala pred vrati učilnice. Potrkala je in vstopila. V njej sta že bila dva učenca. Caley, dekle iz njenega doma, ki jo je tudi povabilo in Remus, Gryfondoomovec, ki ga je Jane na videz poznala. Učilnica je, kljub temu, da naj bi bila zapuščena izgledala dokaj domače in v njej se je Jane dobro počutila. ' Verjetno sta jo malo pospravila.', je pomislila. Pristopila je k sošolcema in se jima nasmehnila. "Živjo. Super prostor. " jima je veselo rekla. "Najlepša hvala za povabilo."

Ko sta končala, je Caley usposobila še dva majhna lestenca, da je učilnico zajela mehka svetloba. "Ni slabo, sploh ni slabo." se je odobravajoče nasmehnila, potem pa se zagledala v pergament. Bila je naravnost očarana nad tem kar je videla. "Neverjetno! Tole ste pa super naredili." je dejala s svetlečimi očmi. Skupaj z Remusom sta opazovala drobno piko, ki se je približevala učilnici. Ko je bila pika dovolj blizu, je Caley nagonsko potisnila pergament Remusu pod plašč. Mogoče je izpadlo malo čudno, da sega za njegov plašč, ampak občutek ji je rekel, da manj ljudi kot ve za to, bolje bo.
"Živjo Jane." je dobre volje pozdravila sošolko. "Hvala za komplimente in hvala tebi, da si se odločila priti. Verjami, ne bo ti žal." ji je pomežiknila. Vsem trem je pričarala kozarce maslenuška. "Povej, je kakšen izmed Spolzgadovcev, ki ti gre še posebno na živce?"

Remus je opazoval Ravbarjevo karto in opazil da se jima bo kmalu pridružila tudi Jane. Očitno jo je opazila tudi Caley, saj mu je karto hitro porinila pod plašč. Tudi sam je bil mnenja da za karto ne sme izvedeti preveč ljudi. Z zanimanjem je opazoval Jane, ki je vstopila v učilnico. Bila je navdušena nad njo in tudi Remusu se je zdela učilnica resnično primeren prostor za njihove potrebe.
"Živjo." jo je pozdravil. Prikimal je Caleyenemu mnenju in dodal "Mislim da ti bo vsa zadeva všeč, saj ne bo samo zabavna ampak se boš kaj tudi nauičila." čeprav se mu je zdelo da so bile njegove besede izračene bolj piflasko pa so bile primerne. Prijel je kozarec maslenuška, ki ga je pričarala Caley. Zanimalo ga je kaj bo Jane odgovorila na Janenino vprašanje.
Ko je Jane odgovorila pa je spet zaskrbljeno pogledal na svojo uro. "Upam da jih bo prišlo še nekaj." je rekel in se zazrl v strop. Računal je da bo prišel tudi kakšen Gryfondomovec. In tu so seveda še Pihpuffovci, ki bi tudi morali biti zainterisirani.

' Joj', si je mislila 'oba sta tako navdušena nadtem, da sem prišla. Upam, da ne bosta razočarana nad mano. ' Ni bila ravno dobra v čarovniških dvobojih, večina urokov se ji je zatikala in manjkalo ji je predvsem samozavesti. ' No saj mogoče sem pa zato tukaj' si je rekla. Na Caleyino vprašanje pa je odgovorila " Hm... Nihče posebno. Mislim ne zdijo se mi ravno najprijaznejši, vendar pa preveč slabih izkušenj do sedaj še nisem imela. " Tudi ona je vzela svoj kozarec maslenuška in odpila požirek. " Torej," ju je vprašala "Kako sta si zamislila celotno zadevo?"

"Potem si pa ena redkih." se je nasmehnila Caley. Večina učenev je imela s Spolzgadovci zelo slabe izkušnje. Strinjala se je z Remusom, da bo vse skupaj zabavno in zelo uporabno hkrati. Ne samo branjenje pred zlobami, tudi kak nov urok nikoli ni odveč. "Saj bodo prišli, ne skrbi toliko. Če ne danes pa jutri. Dobro veš, da je to učilnico težko najti tudi z navodili." je pomirila živčnega prijatelja. Prepričana je bila, da se bodo učenci kmalu povezali skupaj. Večina jih bo združenih v boju proti Spolzgadovcem še preden se bo končalo to šolsko leto.
"Hja, to je pa dolga zgodba. Mislim, da sva bila oba ravno prav jezna na njih in sva se strinjala, da si dovolijo čisto preveč. Vedela sva, da nisva edina, ki tako mislita, zato sva ugotovila, da je čas, da se ostali trije domovi združimo." je na kratko pojasnila začetek krožka. Srknila je požirek maslenuška in se dobre volje ozrla po učilnici. Komaj je čakala, da začnejo.

((sej bomo tud za npc-je pisal, kao da nas je vse polno, a ne?))

Živčno si je gladila lase, ko se je hitrih korakov približevala učilnici.
Karta, katero je dobila od Remusa prejšnjo noč, je bila že povsem zmečkana, saj se je že neštetokrat odločila, da je vendarle ne rabi in jo je zabrisala v kot sobe, a se je nekako vedno zopet znašla v njenih rokah.
Veliki temni kolobarji pod očmi so bili posledica neprespane noči, kar je njene oči naredilo še toliko bolj prodorne.
Zopet je na hitro preletela karto….aha torej takoj za tem ovinkom je učilnica…
Hitro, še preden bi se lahko zopet premislila, je stekla izza ovinka in zagledala odprta vrata učilnice, za katere sploh ni vedela, da obstaja.
Previdno je pokukala skozi vrata in zagledala tri obraze, enega izmed teh je celo poznala.
Sramežljivo se jim je nasmehnila, »Zdravo družba, živjo Remus«.
Začela je opazovati učilnico v kateri so stali…kako to, da tako lepe učilnice do sedaj še nikoli nisem opazila, veliko boljša je kot pa učilnica za napoje, verjetno so jo preden sem prišla malce spravili v red….
Postala ji je všeč, delovala je nekako domače, verjetno je k temu pripomogel kamin, iz katerega se je malce kadilo.
»Torej, smo tukaj vsi ne ljubitelji Spolzgadcev, res super ideja, kdorkoli se je že to spomnil«, se je zopet obrnila proti skupinici in se nasmehnila.
Pozabila je na dvome, ki ji niso dali spati celo noč, prepustila se je toku dogajanja.

Remusu se je na obrazu narisal širok nasmeh. "Živjo Rachel. Torej si se le odločila da prideš." je nasmejano rekel. "Kako ti je kaj všeč naša učilnica?" Ko se jim je še bolj prebližala je hitro zavihtel palico in še en kozarec z maslenuškom se je prikazal pred njim. Podal ga je Rachel.
"Ja mislim da smo tukaj res sami neljubitellji Spolzgadovcev. Upam da bo še prišel kakšen, čeprav ko bodo slišali da se v resnici nekaj dogaja se jih bo trlo. Samo nekaj časa potrebujejo." To je rekel tudi zato da bi malo pomeril sebe, čeprav ga je Rachelin prehod spravil v veliko boljšo voljo. Vsaj še ena Gryfondomovka, ki se jim je pridružila.
Opazil je da se je sprostila in opogumljujoče se ji je nasmehnil.
Upam da jim bo dovolj zanimivo. je pomislil ko se je razgledal po učilnici. Z Caley sta imela velike načrte sedaj jih je bilo treba samo še udejaniti.
Spolzgadovci bodo obžalovali da so se kadarkoli spravili na nas

Remusov odkriti nasmešek jo je opogumil. »Učilnica je odlična, čeprav bi jo lahko z nekaj truda naredili veliko boljšo. Všeč mi je ta mehka pena na sredi učilnice, če se ne motim, je tukaj zaradi varnosti? Ali samo tako, zaradi lepšega?«. Pokazala je na peno in vprašujoče pogledala Remusa.
»Aja tako me je navdušila učilnica, da sem se pozabila predstaviti«, pogled je usmerila v dekleti in se jima prijazno nasmehnila, »sem Rachel Whitwell, tukaj, zgleda, da edina iz petega letnika«.
Sončni žarki, so pronicali skozi zavese in na tleh risali različne vzorce, kar je dajalo učilnici še lepši videz.
Kozarec maslenuška je bil še kako dobrodošel, Rachel se je zahvalila Remusu in prepustila sladkemu okusu, ki se ji je razlil po jeziku.
Opazovala je prisotne in se jim zadovoljno smehljala…pa saj tale Remus niti ni tako zelo slab, simpatičen nasmeh ima…
V tistem trenutku se je pred njenimi očmi pojavila slika Alucarda, a prav tako hitro kakor se je pojavila, je takoj za tem izginila.
…Saj res, to je tisti, katerega je Alucard v Meryascoveeni tako grdo gledal…
Sama pri sebi se je grenko nasmehnila…heh, če bi me Alucard sedaj videl, v kaj se spuščam in s kom se družim, sigurno me nikoli več niti pogledal ne bi…
Hitro je nadaljevala pogovor, upajoč, da se bo s tem zamotila in ne mislila več na njega.
»Torej, bi mi kateri od vas povedal kaj več, kaj vse bomo tukaj počeli«, poznala je odgovor, včeraj si je v mislih neštetokrat ponovila besedilo, ki je pisalo na oglasni deski, a je kljub vsemu vprašala.
»Aja pa verjetno nas bo nekaj več kot samo štirje? Dvomim, da bomo lahko kaj naredili proti zeleni nesnagi če nas je samo toliko«.
Upala je, da njene besede ne bodo zvenele preveč cinično.

"Pa sta res iz istega doma." se je nasmehnila Caley, ko je tudi Rachel izrazila zaskrbljenost glede njihovega števila. "Danes se nas res še ne bo kar trlo, ampak mislim, da bo veliko večji obisk, takoj ko ostali vidijo, da mislimo resno. Poleg tega ne bomo kar oddivjali nad Spolzgadovce. Najprej se moramo vsaj malo pripraviti." je razložila, več pa ni hotela izdati.

Ko se jim je pridružilo še nekaj učencev, se je odločila, da je čas, da začnejo. Odložila je svoj kozarec in stopila na sredino mehke pene. S palico je priklicala star zaboj, ki je ves čas grozeče škripal in se majal, kot bi se v njem skrivala prava pošast. "Najprej lep pozdrav vsem skupaj. Moje ime je Caley, v tem zaboju pa je stlačen bavkar. Vsi smo tukaj iz istega razloga, zato je čas, da začnemo." jih je pozdravila. Počakala je, da so se postavili okrog pene, potem pa segla k pokrovu. "Ta bavkar ni čisto običajen, saj sem ga prisilila, da ima ves čas podobo Spolzgadovca. Zato se ne bojte, ne bo se spremenil v vaš najhujši strah. Tukaj je zgolj zato, da vidimo koliko uporabnih urokov poznamo v primeru napada s strani Spolzgadovcev." je dodala, saj je videla ne ravno srečne obraze, ko je omenila bavkarja. "Tudi on bo uporabljal uroke, ki pa bodo učinek zgolj nakazovali." Palico je usmerila v pokrov, da se je odprl in odstopila nekaj korakov.
"Moj ljubki asistent Remus pa vam bo pokazal kako se stvari streže." Vedno je hotela imeti ljubkega asistenta, čeprav Remus ni bil samo to. Bavkar v podobi temenga Spolzgadovca z mastnimi lasmi in srhljivim nasmeškom se je izvil iz zaboja, se ustavil pred Remusom, ki je stal najbližje in grozeče dvignil svojo palico.

"Tvoj ljubki asisten bo poiskušal pokazati kako se stvari streže" je z kislim nasmehom rekel Remus. Opazoval je grozečo postavo Spolzgadovca, ki se mu je prebliževal. Zdel se mu je kar preveč resničen in grenko je pomislil da se je Caley domislila kar preveč dobre zamenjave za resničnega Spolzgadovca.
Tudi sam je pripravil palico. Ni se smel izkazati za nesposobnega saj so ga gledali vsi, ki so bili v učilnici in nebi bilo preveč vspodbudno če bi ga že na začetku usramotil navaden bavkar.
Pričakoval je da ga bo bavkar Spolzgadovec vsak čas napadel. In čeprav ga njegovi uroki ne bodo mogli resnično zadeti mu to vsekakor ni bilo povšeči. No pa začnimo je pomislil in dvignil palico.
"Pa začnimo z prvo lekcijo. Poiskušaj svojega nasprotnika napasti preden on tebe. Mogoče to ni ravno z bontonom bojevanja a vam zagotavljam da se Spolzgadovci nikakor ne upirajo na bonton. Mislim da je tale urok kar primeren." je rekel in pri tem že zamahnil z palico. "Furnunculus" je razločno rekel da so ga lahko vsi slišali in curek svetlobe je poletel proti bavkarju Spolzgadovcu. Po celem telesu so mu začeli rasti viliki turi in mozolji.
"Tale urok je kar uporaben če hočete da vaš nasprotnik ne bo izgledal preveč lep." je rekel in se nasmehnil. "Mislim pa da je sedaj na vrsti še Caley. Naj še ona pokažže kakšen trik." pomežiknil ji je ter sedaj on stopil nekaj korakov nazaj in ji dal prostor. "S ponosom vam predstavljam našo gostiteljico, zapeljivo in nevarno Caley!" je rekel z nasmeškom. Upal je da Caley ne bo preveč jezna nanj ker jo je takole potisnil v dvoboj a tudi ona si je njega privoščila in bilo je povsem pravično da ji je vrnil z enako mero.

Caley je opazovala Remusov mali dvoboj, dokler ni poklical nje. "Oh Remus nehaj, preveč mi laskaš." se je nasmehnila. Stopila je pred bavkarja in hitro pričarala ščit, saj je pričakovala, da bo kljub iznakaženosti že izvedel prvi urok. Komaj se je ščit pojavil, je proti njemu že poletel razorožitveni urok. "Veliko Spolzgadovcev bi se ob Remusovemu uroku pobralo v kakšen temen kot. Še posebej, če bi jim to storili v Veliki dvorani pred veliko pričami." je komentirala. Dobro je bilo poznati nasprotnikove šibke točke in spolzgadovska nadut je skrivala tudi veliko mero nečimrnosti.
Sedaj je bila ona na vrsti, da napade, zato je zopet zamahnila s palico. Ko je izrekla urok, je ta poletel proti bavkarju in njegovi zobje so se v trenutku povečali na velikost dlani. Pokrit s turi in mozolji pa še z gigantskimi zobmi, ki so štrleli skozi sedaj premajhna usta, je bil že odvraten, ne samo srhljiv. "Ta urok jih ne bo samo iznakazil, ampak jim tudi onemigičil napad. Če bodo v takem stanju kaj poskušali, je nemogoče, da bi urok izrekli pravilno." je razložila svoje dejanje. In res je kot nalašč v tistem trenutku bavkar nekaj zamomljal, a iz njegove palice se je samo pokadilo.
"Kdo bo naslenji?" se je spodbudno ozrla naokoli. Še prej je bavkarja spremenila v prvotno stanje, da je bil pogled nanj bolj znosen in se je sploh lahko bojeval. "Jane, Rachell? Kar pogumno - tukaj smo, da se kaj naučimo." ju je pozvala. Bilo ji je jasno, da gredo uroki enim od rok bolje, drugim slabše, ampak tukaj ni bilo nikogar, ki bi se smejal neuspelim poskusom.

Ob omembi bavkarja je prebledela, dobro je vedela, kaj so ti, ni pa bila sigurna, če je bila pripravljena nanj.
Lažje je zadihala, ko je Caley zagotovila, da ga je pred tem začarala in ima obliko navadnega spolzgadca.
Ni si mogla kaj, da ga ni primerjala s Severusom, mogoče enim izmed najbolj tečnih spolzgadcev kar jih je poznala.
…oh, ko bi se vsaj nekega dne spravili nadenj, bi si že priborila to čast, da se pred tem spopadeva in mu izbijem tisto domišljavost iz glave, pa bo končno pogruntal, da ni najpametnejši in najmočnejši čarovnik med nami…
Na glas se je smejala trikom, katere sta Remus in Caley izvajala nad spolzgadcem. Skoraj se ji je že začel smiliti, ko je čisto ubogi stal pred njimi in nekaj momljal.
….No ja, čeprav je v takšnem stanju je še vseeno lepši kakor pa Severus….tiho se je zahihitala in se približala bavkarju.
Ni je bilo strah, zabavala se je, začela je zaupati ostalim v razredu, bili so skupnost.
Skupnost proti spolzgadcem.
Dvignila je palico in nad spolzgadcem poslala plesalni urok.
Ni se mogla upreti smehu, ki jo je popadel, ob pogledu na plešočega spolzgadca.
Poln mozoljev in z ogromnimi zobmi je nesrečno opazoval svoje roke in noge, ki so po svoje migale in se zvijale.
»Če bi se takole potrudil na šolskem plesu bi te sigurno izbrali za kralja plesišča«, mu je naglas dejala.
….že dolgo se nisem tako nasmejala, verjetno res ni bila slaba ideja pridružiti se jim….
»Jane prepuščam ti ga«, priklonila se ji je in se ji umaknila.

"Zelo dobro Rachel!" se je nasmehnila Caley. "Ob tako intenzivnem poskakovanju se bi vsak zelo težko osredotočil na urok." Veselilo jo je, da se jim ni zdelo dolgočasno in so se zabavali. Kar sijala je od zadovoljstva, ko jih je opazovala. Mimogrede je ujela Remusov pogled in mu dobre volje pomežiknila. Upala, da je ni bil več tako zelo v dvomih glede njihovega uspeha kakor prej.

((oh Jane, where areee yoooouuuu??? ))

Keisha je končno prišla do prostora, kjer so bili zmenjeni, da se dobijo. " Živjo. Malo sem pozna, kajti potrebovala sem čas, da sem našla sobo, seveda pa sem morala narediti še domače naloge." je dejala. " Kako lepa soba. Ste jo že počistili?" je vprašala in čakala na odgovor.

(( se pardoniram ))

V učilnici jih je bilo sedaj že več. Vsi so bili starejši od nje in to ji ni bilo preveč všeč. Počutila se je tako mlado in neizkušeno. Ob omembi bavkarja se je stresla. Z njimi ni imela preveč dobrih izkušenj. Toda če se bo želela kaj naučiti, bo morala tudi poskušati. Prvi se je na bavkarja spravil Remus, nato Rachel in ko je bila na vrsti ona, je brez njo stal Spolzgadovec poln mozoljev in turov, ki je butasto poplesaval. Zasmejala se je. Popravila si je čop in pripravila palico. ' Le kaj naj uporabim?'. se je spraševala. "Rictusempra" je rekla in zamahnila s palico proti bavkarju. 'Upam da bo tole dobro', si je rekla. Spolzgadovec se je začel na ves glas hihitati in zvijati. Jane se ob pogledu nanj ni več smejala, ampak se ji je že kar malo smilil, čaprav je vedela, da je bavkar.

"Živjo Keisha." je Caley pozdravila novoprispelo Drznvraanovko. "Mar ni očitno, da smo jo pospravili?" se je nasmehnila. Učilnica je bila v veliko boljšem stanju kot prej, zato ni bila prepričana ali se Keisha šali ali meni, da bi morali opraviti še marsikaj.
"Zelo dobro, Jane." je pokimala, potem pa zopet ona stopila na blazine. "Mislim, da moramo reveža povrniti v prvotno stanje, ker tole še zdaleč ni več pošteno." Zamahnila je s palico in vsi uroki so se končali. Bavkar je stal pred njimi v podobi Spolzgadovca kakršen je prišel iz zaboja. Samo malo bolj zmedeno je gledal. Nagnala ga je nazaj v zaboj, potem pa se obrnila k čarovnikom.
"Z Remusom se vam najlepše zahvaljujeva, da ste prišli, ampak za danes bomo morali končati. Že čez nekaj minut bomo morali biti v dnevnih sobah in nočem, da kdo zaide v težave. Toliko bi se nas pa zelo težko zmuznilo mimo dežurnega učitelja." je razložila. Bila je trdno odločena, da ne bo tvegala, da bi bil kakšen dom ob točke ali bi se kdo znašel v priporu. "Vsi ste se odlično odrezali, zato bomo jutri poiskali pravega Spolzgadovca, da malo povadimo, prav?" Počakala je, da so vsi pritrdili in zadovoljno prikimala. "Torej se jutri po večerji dobimo pred vhodom v šolo. Ampak res, takoj po večerji, ker se bomo skupaj odpravili proti parku. Tam bomo sigurno našli koga. Ker se hitro stemni, ne smemo izgubljati časa s čakanjem, zato res ne zamujajte." jim je naročila. Računala je na to, da bo Remus že pred odhodom preveril svoj zemljevid in bodo tako hitro našli svojo žrtev, ampak tega ni nameravala razlagati na glas.
"Pa toplo se oblecite!" je še nasmejano dodala. Poslovila se je od tistih, ki so ji stali najbližje in tistih, ki jih je poznala, potem pa sedla na rob mize in čakala, da se učilnica sprazni.

"Oj" je nasmejan rekel Remus, ko se jim je pridružila še Keisha. "Samo da si našla učilnico to je pomebno. Ker danes ni več časa se ne moreš pozabavati z našim bavkarjem ampak sem prepričan da te svtvari obvladaš in se boš lahko pokazala jutri na pravem spolzgadovcu." je nadaljeval. Vesel je bil da se jih je toliko odzvalo na njun krožek. Še vedno je upal da se jim bo kdo pridružil a za prvi sestanek je bila odeležba odlična.
Na skrivaj je pokukal na ravbarjevo karto ko se je Caley poslavljala in govorila o tem kaj bodo počeli naslednjič. Videl je da v bližini ni nobene nevarnosti in bodo lahko vsi mirno odšli.
"Se vidimo naslednjič. Mislilm da bodo Spolzgadovci obžalovali da so se kadarkoli spravili na nas. Do naslednjič uživajte sedaj pa raje pohitite v svoje domove, saj nočeva da boste dobili kakšno kazen." je rekel in počasi začel hoditi v smeri kjer je bila Caley. Med potjo se je od nekaterih še enkrat poslovil. Počasi se je učilnica spraznila Remus pa je nasmejan stal pred Caley "Za prvič sploh ni bilo slabo kajne?" Videlo se je da je izjemno dobre volje. Tudi sam se je vsedel na mizo zraven Caley.

"Nikakor ni bilo slabo. Tudi veliko uporabnih urokov poznajo, kar me zelo veseli." se je nasmehnila Caley. "Prepričana sem, da bo jutri prišlo še nekaj novih učencev. Dvomim, da bi se kdo lahko uprl tako lepi priložnosti, da se maščuje vsaj enemu Spolzgadovcu." Pretegnila si je noge, ki so jo že malo bolele od stanja, potem pa se obrnila nazaj k Remusu. "Saj ne gremo predaleč, kajne?" je malo zaskrbljeno vprašala. "Obramba pred njimi je eno, ampak da poiščemo osamljene žrtve in jih napademo... Smo tako sploh kaj boljši od njih?" na čelu se ji je zarisala guba, ki se je tam pojavila samo kadar jo je kar mučilo. Upala je, da ji bo Remus zatrdil, da je njihovo početje pravilno in Spolzgadovci to zaslužijo in tako pomiril njeno vest.

Pozdravila je učenki in zaploskala lepo izvedenemu uroku Jane.
Žal ji je bilo, da se je tako hitro končalo vse in resnično se je že veselila naslednjega srečanja.
Občudujoče je opazovala Remusa in Caley, za katera je bilo očitno, da sta postavila vso stvar na noge.
Spraševala se je, če bi njej uspelo domisliti se nekaj takega, vedela je, da morajo nekaj storiti proti spolzgadcem, ampak nikoli si ni mislila, da bi se lahko vsi trije domovi združili. Premalo je verjela čarovnikom, ki jih ni poznala, da bi sploh pomislila na to.
Poslovila se je od vseh prisotnih in se odpravila proti svojemu domu. Bilo je že pozno, ponoči pa ni rada sama hodila naokoli.