Hišica na drevesu

Dory je veselo tekala po šolski posesti in lovila metulje. Seveda jih ne bi nikoli hotela prebosti z iglo in jih dati v album, tako kot so to počeli nekateri kruti ljudje. Lovila jih je tako, da se je metuljčku približala in proti njemu iztegnila roko, nato pa je metljček sam od sebe sedel nanjo. Dory je imela od nekdaj rada živali, živali pa njo.
"Spravi se s poti, brezkrvnica," je za sabo nenadoma zaslišala ohol glas. Sunkovito se je obrnila in za sabo zagledala tri nadute Spolzgadovske hruste. Pogleda nanje seveda ni bila prav nič vesela, a Theodora je znala stegniti jeziček, če je bilo to potrebno. Nihče ji ne bo rekel brezkrvnica!
"Nobena brezkrvnica nisem, ogromno krvi imam, da veš!" je zabrusila Spolzgadovcu ki jo je ogovoril.
"Smo pa predrzni," je zasikal Spolzgadovec, ki očitno ni bil vajen takšnih odgovorov. Njegove oči so se kruto zasvetile in naredil je korak proti njej, a Dory je bila pripravljena. Palico je hitro usmerila v njegove čevlje in zašepetala urok, ki je nasilnežu zvezal vezalke, da je prav nič elegantno telebnil na nos, potem pa je stekla stran, kolikor hitro je mogla. Ni se ozrla, da bi videla, če sta ji druga dva sledila, a v vsakem primeru je vedela, kam se mora skriti, da bo na varnem. Vsa zadihana je pritekla do na videz povsem običajnega hrasta, potem pa začela spretno plezati nanj. Pričakovala je, da bo hišica prazna, a ko je prišla do vrha, je v njej zagledala...
"Lucy!!!" je vzkliknila in svoji prijateljici planila v objem. "Kakšno naključje!! Veš kako sem te pogrešala, sto let se že nisva videli! Veš, ravno sem pobegnila pred nekimi Spolzgadovci, ki so mi težili. Enemu sem zvezala vezalke, da je štrbunknil naravnost na nos!" se je zahihitala, saj je komaj čakala, da Lucy pove o svoji dogodivščini.

Lacuna je nekaj časa čakala v hišici in si postregla s čokoladnim kolačem, ki je bil postrežen na majhni mizici. Theodora je bila skoraj vsako jutro v hišici na drevesu, toda očitno jo je tisti dan nekaj zadržalo. Nemirno je pogledala skozi okno. Theodori bo morala razložiti, da je postala situacija krizna. Morda je bila Dory edina, ki ji je res lahko zaupala....

"Lucy!"

Lacuna se je zasukala in hitro objela svojo prijateljico. "Oh, Dory, toliko ti moram povedati..." Toda Theodora je imela svojo zanimivo zgodbo. Lacuna je prebledela, ko je njena prijateljica omenila Spolzgadovce. Je bil med njimi morda Najdražji? Je mislil izsiljevati tudi njeno prijateljico? Tega nikoli ne bo dopustila! Glavo je pomolila skozi okno in opazila, da sta nekje, nedaleč stran od hišice, stala da Spolzgadovca in gledala okoli. Na srečo nobeden od njiju ni bil Najdražji, toda vseeno ni mislila tvegati, da najdeta njuno skrivališče.

Iz žepa je potegnila palico in zašepetala urok zmede. Spolzgadovca sta se po nekaj sekundah spogledala, skomignila z rameni in odšla. Lacuna pa se je zasukala nazaj k Theodori.

"Dory, nekaj ti moram povedati," je začela z resnim glasom. Potem pa se je spustila v pripovedovanje o Najdražjem, o njegovem grozečem sporočilcu (čeprav je zelo diskretno izpustila s čim jo izsiljuje, saj ni še hotela, da Theodora izve za Raya) in o tem, da se morata od zdaj naprej zelo paziti, kadarkoli bodo v bližini Spolzgadovci.

Theodorine oči so se med Lucyjino pripovedjo od groze vedno bolj širile, dokler niso postale še najbolj podobne dvem majhnim polnim lunam.
"Neki Spolzgadovec te izsiljuje?" je uspela izjecljati, ko je končala. "Joj Lucy, to je gorzno! Bog ve, kaj vse bo zahteval od tebe!" je vzkliknila in tesno objela svojo najboljšo prijateljico. Bila je prestrašena in hkrati jezna na hudobneža, ki si je drznil tako grdo ravnati z njeno najboljšo prijateljico. Tudi njen minimufek je med Lucyjino pripovedjo žalostno povesil ušeska, potem pa je z Doryjine rame skočil k rdečelaski in se ji privil v naročje. Tedaj so se v Doryjinih očeh prižagel iskrice upora.
"Ne bom postila, da en takle zloben najdražji takole izsiljuje mojo najboljšo prijateljico!" je rekla jezno. "Takoj zdaj bom šla do enega od profesorjev in mu povedala, kaj se dogaja. Vem, da je tebi prepovedal, ampak meni pa ni, tako da s tem sploh ne bova kršili njegovih trapastih pravil. Edini problem je dnevnik..." Dory je povesila glavo, potem pa so se ji oči spet zasvetile. "Mogoče bi mu ga pa lahko kako ukradli?" je predlagala in v glavi so se ji začeli izoblikovati razno razni divji načrti. "Morali bova izdelati bojni plan, do takrat pa se morava res na vsakem koraku izogibati Splozgadovcev in kar je še bolj pomembno, vedno se morama držati skupaj, tako da te nikoli ne bo dobil na samem, prav?"
Dory je Lucy nežno prijela za roke in se ji spodbudno nasmehnila. "Nič ne skrbi Lucy. Tistega Spolzgadovca se bova že znebili, ne bom pustila, da ti pride do živega!" ji je obljubila in jo še enkrat objela.

Lacuna je hvaležno objela prijateljico in zaihtela v njeno ramo. "Ne smeš iti do učiteljev, dokler ne dobim nazaj dnevnika. Tista pošast je čisto dovolj zlobna, da bi resnično lahko objavil kaj iz mojega dnevnika... in tega res nočem."

Obrisala si je obraz z dlanmi in se nasmehnila Theodori. "Kaj bi jaz brez tebe, Dory? Vedno si tako optimistična, tudi ko jaz že izgubim upanje... toda kako bi lahko prišli do dnevnika? Gotovo ga ima spravljenega nekje v Spolzgadu in to na kakšnem res skrivnem mestu, kamor ne bova mogli priti." Za trenutek je pogledala skozi okno, kjer so se za gostimi vejami vztrajno nabirali beli puhasti oblački. In pomežiknila.

"Potrebujeva nekoga, ki bo lahko prišel tja, da nama pove, kako ga lahko ukradeva. Nekoga, ki ne potrebuje gesla za vstop v dom in ga alarm v fantovski spalnici ne bo zaznal," je rekla in oči so se ji divje zasvetile. "Dory, potrebujeva Persephone!"

Dory je od navdušenja kar poskočila. "Seveda, Persephone nama lahko pomaga!" je vzkliknila in se olajšano zasmejala. "Lucy, ti si pravi genij! Persophone je najboljša duhica na celi šoli in prepričana sam, da nama bo pomgala, če jo prosiva. Si za to, da greva kar v grad in jo poiščeva?" Dory je od navdušenja kar žarela "Po moje je najbolje, da greva skupaj, saj veš, da se najcenejši ne bo spravljal nate," se je zahihitala. Bila je čisto navdušena in komaj je čakala, da se z Lucy lotita razburljivega podviga.