Opazovalnica

Nick alias Ray Shadow je stal na opazovalnici Astronosmkega stolpa in zrl v pokrajino pod sabo. Na obrazu mu je počival lenoben, a navdušen nasmešek. Danes je bil prvi dan, ko se je po skoraj letu dni premora spet prelevil v svojega nečaka Nicka Millerja. Spomini prejšnih let so ga preplavili, ko je prvič prišel na idejo, da bi se s pomočjo mnogobitnega napoja spremenil v študenta in se pomešal med mlade čarovnike in čarovnice na Bradavičarki.
Zavedal se je, da se je s tem spravil v veliko nevarnost, toda do sedaj tega ni obžaloval niti enkrat. Vrnitev v mlada leta, biti svoboden, brez profesorskih nalog ... vse to je bilo vredno tveganja. Kar nekaj časa mu je šlo vse kot po maslu, do usodnega večera pred letom dni, ko se je zaradi svoje lahkomiselnosti zapletel v besedni dvoboj, ki se je končal z vihtenjem palice. Če bi ga takrat v roke dobil kdo od ostalih profesorjev.... izgubil bi svojo ljubljeno službo in še veliko več. Zato je spreminjanje opustil za celo leto, toda sedaj je bil spet pravi čas, da se vrne na stara pota.
Tako je to noč natančno po enem letu spet segel po mnogobitnem napoju. Imel je dovolj zalog nečakovih las za celo leto, tako, da mu sestavine niso povzročale težav. Toda ker je bil kot profesor izjemno zaseden so bili večeri edini trenutki, ki jih je lahko izkoristil za spreminjanje. Toda tudi neprespane noči so bile davek, ki ga je bil Ray pripravljen plačati.
Še zmeraj je imel v ustih tisti neprijeten okus napoja in občutek, ko se ti spremeni celotno telo ga še ni popolnoma zapustil, a spet je bil študent. Čas je bil za traparije in zabavo, tega si je želel in le malo stvari bi mu lahko odvzelo to.

"Torej Nick, kakšna pustolovščina naju čaka danes?" si je zamrmral v brado. Razmišljal je ali naj se odpravi v prepovedan gozd, mogoče sprehod po Bradavičarki in iskanje študentov, ki radi kršijo pravila ali pa bi bilo bolje kaj bolj drznega in svežega...

Melody se je zdolgočaseno sprehajala po opazovalnici. Sem je prišla samo zaradi misli, da je nahajanje v tej sobi prepovedano. Melody je ljubila prepovedne stvari. Zada je zahajala v prepovedan gozd, prepovedane sobane itd. Tokrat se je odločila za opazovalnico, kar pa je že nekaj trenutkov po vstopu obžalovala, saj je bilo zares dolgočasno. Soba je bila prazna in pusta. Melody je pričakovala vsaj nekaj učencev, ki kršijo pravila, a izgleda, da teh ni prav veliko. Nekaj časa se je še sprehajala po sobi, nato pa zagledala temnolasega fanta in na obrazu se ji je razlezel velikanski nasmešek. Poskukajoče je odšla do učenca in nagajivo rekla: " Le kaj dela, Pihpuffovec sam v tej zapuščeni sobi, sredi belega dne, namesto, da bi se zabaval nekje zunaj?" Nasmehnila se je in njeni zobje so se zableščali v svojem veličanstvu. "Melody Adams." Pod nos mu je pomolila roko in čakala, da ji jo strese v pozdrav. V tem trenutku jo ni niti malo motilo, da je bil fant iz Pihpuffa. potrebovala je zabavo in družbo.

"Zakaj se mi zdi, da vedno, ko zaslišim Pihpuff to pomeni slabšalno in je to oznaka za pridne fantke in punčke, ki samo čepijo v svojem domu ter so prezabiti ali preveč prestrašeni za kaj drugega?" je tudi sam dobrovoljno odvrnil, ko ga je prebudila iz razmišljanja. Res je imel občutek, da je prav vsak, tudi tisti, ki niso spadali v Spolzgad imel o Pihpuffu neko slabšalno mnenje. Toda to sedaj v tem trenutku ni bilo pomembno.
Prijel je njeno ponujeno roko in jo odločno, a nežno stresel ter rekel "Pozdravljena Melody. Nick... Nick Miller." Vrnil ji je sproščen nasmešek in se odločil, da je njena družba natanko to kar sedaj potrebuje.
Naslonil se je na rob zida, ki je preprečeval, da bi študentje med opazovanjem padli iz stolpa ter se zazrl v zvezde.
"Kaj torej Drznvraanovka dela tukaj na tako lep večer?" je vrnil vprašanje "Gotovo ne opazuje zvezd, ali pa se mogoče motim?"
Njegov glas je bil prijazen in dobrovoljen kot že dolgo ne. Res je užival v tem, da je bil lahko preprosto študent in ne več profesor Ray Shadow.
"Kaj torej načrtuješ za današnjo noč?" Sam še povsem brez načrtov je upal, da mu bo mogoče Melody pomagala z kakšno idejo, drugače pa se bo že česa domislil, tako kot zmeraj. Toda trenutno je bil povsem zadovljen z njeno družbo in je užival v vsakem trenutku pogovora z njo, kasneje pa ... Bom že še videl kaj prinese večer je pomislil in spet pogledal Drznvrannovko ob sebi.Kako lepo jo je bilo tikati in preprosto uporabljati njeno ime in ne
priimka in spet je bil navdušen nad tem kako svobodno se počuti v preobleki Nicka Millerja.

Ob Nickovi pripombi se je Melody samo zasmejala in skomignila z rameni. "Nick Miller torej? Si nov? Nisem te še videla tu?" Tudi ona se je naslonila na zid in pogledala v nebo, ki so ga krasile svetleče se zvezde. "Seveda, da opazujem zvezde. Kaj pa drugega?" Nekaj časa je ostala resna potem pa bruhnila v smeh in hitro rekla: " Ne, ne kje pa. Zvezde niso ravno stvar, ki bi me zanimala. Recimo samo, da sem tu zaradi radovednosti." Nasmehnila se je in se zagledala v stotine zvezde na nebu. Nekaj časa sta samo strmela v nebo, potem pa ji je Nick postavil vprašanje. "Amm, ubistvu nimam še nič v planu. Najbrž bom odšla v svojo sobico in umirala od dolgčasa," je nekam bolj mrko rekla Melody in pogledala Nicka. Ob njem je bila čisto sproščena. vesela je bila, da je še ni poznal, saj je noben ni preveč maral. Vsi so mislili, da je preveč nesramna in predrzna do njih, ob njem pa je lahko začela znova in to je Melody zelo veselilo.

"Nov? Star? Je sploh važno?" je nenavadno odgovoril na njeno vprašanje. "Recimo temu, da sem v zadnjem času poizkušal vzdrževati nizek profil, zato me ni bilo videti." je še dodal in se glasno zasmejal, da le ne bi preveč zmedel Melody s svojim odgovorom. Seveda ji ni mogel povedati, da je na šoli že vrsto let in da ga lahko sreča vsak dan v predavalnici urokov.
Toda hkrati je bil Nick Miller, študent 7. letnika, ki je pripadal Pihpuffu. Sicer nič v zadnjem stavku ni držalo toda tega niso vedeli niti nekateri Pihpuffovci sami, ki so mislili, da je v resnici njihov sovrstnik. Vsake toliko časa se je pokazal, da so ljudje vedeli, da je v bližini, nikoli pa se ni z nikomur toliko spoprijateljil, da bi le ta opazil, da v resnici sploh ni študent in da ne obiskuje predavanj in tako se nihče ni niti prebližal resnici o njegovi identiteti.
"Radovednosti? Znimivo, saj sem tudi sam tukaj iz podobnih razlogov." je dodal in še zmeraj zrl v zvezde.
Končno se je zazrl v njo in čeprav jo je danes prvič pobližje spoznal se je ob Melody počutil nenavadno sproščeno, dobro. Lepo se je bilo z nekom pogovarjati povsem brez predsodkov, kot, da bi začel pisati zgodbo na svež list papirja.
"Mogoče pa lahko pomagam, da vse le ne bo tako dolgočasno?" je zvito in navihano vprašal. "Kaj praviš, če bi si tale večer nekako popestrila? Zdi se mi, da je prezgodaj, da bi zavil v posteljo in res si ne bi želel zapraviti takšnega lepega večera za spanje... izbira je tvoja."

Melody se je ob pogovoru z Nickom neznasko zabavala. Bil je zabaven in počutila se je zelo dobro v njegovi družbi. "Nizek profil kaj? Meni to ravno ne uspeva. Najbrž veljam za veliko zlobo Drznvaana." Besedo Veliko je poudarila z globokim glasom, potem pa se je samo zasmejala. Ta vzdevek je bil melody prav všeč. Zloba, zanjo ni bila žaljivka, temveč le navaden vzdevek, ki ji zelo pristaja. "Hmmm, izbrala bom... zabavo," je Melody rekla zelo resno, da bi dajala vtis, da je zelo resno premislila o tem, potem pa se je le nagajivo nasmehnila in pogledala Nicka naravnost v oči. Njene lepe rjave oči so se v temi samo še bolj lesketale, zato jih je takrat Melody rada na široko odpirala. "Torej, kaj predlagaš?" je veselo vprašala Melody in se naslonila Nicku na ramo.

"Veliko zlobo?" je ponovil Nick in se glasno zasmejal. "Res ne vidim zakaj bi te kdo lahko označil za kaj takega." Res je, da Melody ni dobro poznal toda dvomil je, da je na njej kaj resnično zlobnega. Če je pred vsemi ponavadi igrala takšno dekle je za to gotovo imela dober razlog. Mogoče pa mi bo o tem kaj sama povedala?
Vrnil je pogled v njene oči ter se za trenutek izgubil v odtenkih rjave barve, ki so zrli vanj. Rahlo presenečen, ko se mu je naslonila na ramo je odvrnil
"Kaj praviš na nočno kopanje v jezeru?" je prav tako veselo kot ona vprašal. Še zmeraj je bilo dovolj toplo za takšen podvig in Nick si je želel početi nekaj kar bi ga še dodatno poživilo.
Ideja, da bi se sredi noči kopal v jezeru, kjer prebiva sipa velikanka in še kar nekaj drugih bitij se je v Nickovi glavi podila že kar nekaj časa. Toda do tega trenutka še ni našel osebe s katero bi se prepustil nočnim pustolovščinam.
"Bo nočno kopanje dovolj zanimivo zate ali imaš mogoče boljšo idejo?" je še vprašal in sploh se ni zavedal, da jo je med tem, ko je z glavo slonela na njem začel nežno božati.

"No, velikokrat sem nesramna," je potrto rekla Melody. "Sploh nevem zakaj. Najbrž so za to krivi moji starši, vglavnem mama, a pustiva zdaj to." Opazila je, da je Nick izgubljen v njenih očeh in to ji je bilo všeč, zato niti ni niti za trenutek izpustila pogleda iz njega. "Kopanje se sliši prekrasno!" je navdušeno rekla Melody. "Sploh če je to v takih poznih urah to prepovedano je še nagajivo dodala in se rahlo zasmejala. Nick jo je začel nežno božati in Melody je bila nekaj časa rahlo presenečana a ni hotela da odneha, saj ji je bilo to zelo všeč. Zaprla je oči in glavo še bolj udobno namestila na Nickovi čvrsti rami.