Obrobje parka

Naslov sporočila: Obrobje parka Čet Jul 08 2010, 15:16

Za razliko od samega parka je njegovo obrobje precej manj urejeno, skoraj zanemarjeno. Gre za manj vzdrževan del šolske posesti. Trava tukaj je visoka in raste čisto povsod, razen na območjih, ki so skoraj vedno blatna. Klopce pa so napol trhle.

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Sob Jul 10 2010, 18:52

Večerja je bila obilna in čudovita kakor vsako leto. Novo šolsko leto na Bradavičarki je pomenilo nove možnosti in mnogim je dajalo upanje na boljše čase. Tudi Natalie je bila polna pričakovanja. Mala matura je bila opravljena z izjemnim uspehom in sedaj je imela možnost, da se usmeri na določeno področje. Žal pa se ni mogla odločiti kateri poklic bi opravljala po končanem šolanju, še težje pa se je bilo kateri predmet je uporaben in kateri ne. Zato je zopet vpisala vse.
Vedela je, da jo čaka naporno šolsko leto, zato se je odločila za sprehod po parku pred spanjem. Prvošolčki so bili že nameščeni v svojih novih spalnicah in večina Drznvraanovcev je popadala v postelje. Dan je bil dokaj naporen in precej razburljiv, zato je to ni čudilo. Sama pa še ni mogla spati, zato je izkoristila zadnji večer pred poplavo snovi in kopice domačih nalog ter odšla v park. Kaj kmalu se je znašla na obrobju parka, med visoko travo in neurejenim grmičevjem. Tam se je počutila precej bolje kot v brezhibno urejenem glavnem delu parka, zato se ji nič mudilo nazaj.

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Ned Jul 11 2010, 17:39

Alex, Gryfondomec je v naglici odkorakal proti obrobju parka. Opazoval je sij zvezd, ki so kar žarele v temni noči. Spomnil se je trenutkov v rojstnem kraju, ko so s prijatelji opazovali zvezde in si dajali različne nadimke - Orion, Mali voz, Lev, ... To so bili lepi časi. Takoj ob prihodu iz šole, je Alex opazil mlado dekle, ki je stala zunaj ob grmičevju. Bila je študentka Drznvraana, prepoznal jo je po uniformi, plavem odtenku. Ni hotel biti preveč direkten, kot je bil pri Julii, zato je zbral pogum, zadihal dvakrat in s hitrejšim tempom odkorakal proti dekletu. Bližje kot je bil, večji nasmešek se mu je risal na obrazu. Trajalo je le trenutek in že je bil za dekletom.
"Dober večer! Se ti smem pridružiti?" je vprašal in se prisrčno nasmehnil. Ni je želel prestrašiti v tem večeru, zato je vse to izpeljal počasi.
"Iz Drznvraana si? Videl sem po tem, da imaš plavo črto na uniformi. Khm..." je dejal in se še enkrat nasmehnil. Bila je lepa, morda lepša kakor Julia poprej. V temi je videl obris klopce, ki je kar pokala po šivih. " Bi se morda usedla z mano, da malo poklepetava?" je vprašal v pričakovanju po pozitivnem odgovoru, saj se je bal, da je bil preveč direkten. Medtem je povlekel palco izza pasa in zavpil proti klopci. " Reparo!" in klopca se je popravila. " Si za?"

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Ned Jul 11 2010, 18:23

Nat je z zanimanjem opazovala divje rastlinje, ki ga je lahko razločila v šibki svetlobi, ki je še prihajala z gradu. Bila je presenečena nad nekaterimi rožami, ki so imele zdravilne sposobnosti pa so rastle kot plevel. Sklepala je, da jih je v rastlinjakih in shrambah že toliko, da se jim ni dalo ukvarjati še s temi, ki so se zasadile same.
Ob nenadnem pozdravu za svojim hrbtom je prestrašeno poskočila, saj ni vedela kdaj ni bila več sama. Ob pogledu na glavo in pol večjega Gryfondomovca pa je njeno srce še pospešilo ritem. Zdelo se ji je, da bi jo lahko prelomil kot igračko, zato je precej počasi prikimala.
"Res je, iz Drznvraana sem," se ji je končno povrnil glas. Nezaupljivo je zrla vanj in komaj opazno trznila, ko je izvlekel svojo palico. K sreči je samo popravil razpadajočo klopco in Nat se je za malenkost sprostila. Prikimala je ter prisedla na sedaj trdno klop.
"Si vesel, da si spet nazaj na Bradavičarki?" je prijazno vprašala, čeprav je vanj še vedno zrla sila nezaupljivo. Ni bila vajena, da je nekdo pristopil k njej in jo povabil k pogovoru, zato je bila prepričana, da ima Gryfondomovec nekaj za bregom.

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Ned Jul 11 2010, 18:49

Alex je opazil prestrašen izraz mlade Drznvraanke, ko je izvlekel palico in popravil klopco. Ob vprašanju o veselju prihoda na Bradavičarko ji je prijazno odgovoril. " Seveda sem vesel! Bradavičarka mi je kot dom. Tu se počutim najbolj varen in tu lahko počnem vse, kar v vsakdanjem življenju v bunkeljskem svetu ne morem." je dejal in se prijazno nasmehnil. Ker je videl, da je bilo punci sila neprijetno se je nasmehnil. Zgledalo je, kot da ona misli, da je on predrzen, neolikan fant, zato se je odločil ukrepati.
"Nisem slišal tvojega imena!" je dejal iz prijaznosti. " Zakaj si tako prestrašena, sej nisem nevaren. Sem zelo prijazen fant iz zelo prijazne družine in prijaznega doma, Gryfondom. Prihajam pa v čisto jasnem namenu, da ustvarim nekaj novih prijateljskih vezi, ker le-teh ni nikoli preveč. Če misliš, da sem predrzen fant, ki misli samo na spolnost, nisem tak, verjemi. Želim samo prijateljstvo." je dejal in se ji zopet nasmehnil.

"Kateri letnik si, če smem vprašat in če ni to kakšna sveta skrivnost. Jaz sem šesti letnik, četudi zgledam mlajši. Ne saj se hecam." je dejal v želji da bi punco nasmejalo. Pogledal je proti nebu še enkrat, čudil se je zakaj je dekletu neprijetno.
Sem res tako grozen, da zgledam kot da hočem vsako punco "posiliti". Želim samo dobiti nekaj novih prijateljev, pa vsi mi tako odgovorijo, kot da sem največji morilec.
Ob taki misli si je na obraz narisal žalosten obraz, ker se je počutil grozno.

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Ned Jul 11 2010, 19:03

"Tudi jaz sem med počitnicami pogrešala magijo. Varnost pa, sodeč po ravnateljevem govoru, ni več tako zagotova, kot je bila nekoč," je Nat odgovorila z nekoliko tresočim glasom. Ob njegovih zagotovilih, da je prijazen fant, jo je nekoliko zapekla vest, a iz svoje kože ni mogla. Toliko let življenja, kakršnega je imela, jo je naučilo, da ne sme zaupati nikomur. Sploh tistim, ki ji zagotavljajo, da ji nič nočejo ne, naj bodo videti še tako iskreni. Tudi njen oče ji je ničkolikokrat rekel 'ne bom te udaril' pa jo je še vsakič.
"Tudi jaz sem v šestem letniku, ime pa mi je Natalie," se je negotovo predstavila. Poskušala se je pripraviti do tega, da se ne bi počutila kot ptica z zlomljeno perutjo pa ji ni najbolje uspevalo. "Misliš, da bodo letos odnosi med domovi kaj boljši?" je previdno vprašala. To se ji je zdela kar varna tema, ki ni mogla zaiti v bolj osebne vode.

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Ned Jul 11 2010, 19:46

Gryfondomec je opazil, da mu Drznvraanka še vedno ne zaupa, mislil je, da je v preteklosti morala biti zelo prizadeta, da zdej ne zaupa. Upal je, da se ji bo s pogovorom približal malo in da ne bo bila preveč prestrašena. " Te lahko nekaj vprašam. Je osebno, odgovori le če se počutiš pri temu, če na pa ne rabiš. Razumem da nočeš govoriti z neznanci, zato bom raje počasi začel s pogovorom. Zakaj se počutiš prestrašeno ob meni?" je vprašal in se spet nasmejal. Predtem mu je Natalie postavila vprašanje, ki je za študenta bilo izjemno težko. " Mislim, da se bodo okrepili odnosi med Drznvraanom, Pihpuffom in Gryfondomom, glede Spolzgada pa imam letos res slabo vest. Zdi se mi, kot da pripravljajo nekaj slabega. Bral sem o Grindevaldu, nebi želel rad ponoviti še enega temnega mojstra. Potem bi morali domovi, ki niso Spolzgad držati skupaj, zelo skupaj." je razložil njegovo stališče.
Pogledal je naokoli in videl zapuščeno grmičevje in drevje. Spomnil se je pouka pri profesorici rastlinoslovja, ki je povedala, da rastlinje okoli šole je vedno urejeno. Le kaj je bilo sedaj, da ta del okolice ni urejen.
"Te lahko nekaj vprašam? Se spomniš lansko leto, ko je profesorica Rastlinoslovja povedala, da so drevja in grmičevja okoli šole vedno urejena? Zanima me zakaj ta del ni urejen, kot da je nekaj slabega tukaj in noben se noče s tem ubadat." je vprašal in še naprej opazoval.

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Ned Jul 11 2010, 20:04

((am Alex a ti angleške fraze v slovenščino prevajaš ali kaj?))

"Ne počutim se prestrašeno," se je Natalie takoj uprla. Šele takrat se je pokazala sled značaja, kakršen bi bil, če bi imela nekoliko bolj normalno otroštvo. "Ne počutim se prestrašeno, res pa je, da ti ne zaupam," je odgovorila nekoliko mirneje. Vedela je, da nikoli ne sme pokazati strahu, a to je bilo lažje reči kot storiti. "Nisi ti kriv, da je temu tako, ampak dejstvo je, da ne zaupam nikomur in za to imam dobre razloge." Nikomur več ni nameravala zaupati. Nikoli.
"Kaj pa veš, mogoče pa nas bo Spolzgad vse presenetil," je skomignila z rameni in bilo je jasno, da tega še sama ne verjame. "Kar se mene tiče tako ali tako ni važno v katerem domu je kdo. Vsak je lahko izdajalec in trinči druge, ne glede na to katere barve nosi." Nekoliko bolj je bila naklonjena edino Drznvraanu, saj je učence tega doma še najbolje poznala.
Ob njegovih besedah se je ozrla po neurejeni okolici, ki ji je bila nadvse všeč. Ni spadala v urejeno sliko šolske okolice, ravno tako kot Nat ni spadala v ta svet. "Saj ni treba, da je vse kot iz škatlice. Življenje ni nikoli do potankosti urejeno, zakaj bi moral biti torej tako velik park?" se je z zanimanjem zazrla vanj.

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Tor Jul 13 2010, 12:33

"Oprosti, ker sem te vznemiril. Nisem imel tega namena, samo zanimalo me je zakaj zgledaš tako prestrašeno ob meni. Res, da sem visok, toda grozen nisem. Če ti ni do pogovora z mano in če se bojiš, da bi ti kaj naredu, lahko odidem. Bom razumel!" je razložil Natalie in pogledal v luno. To noč je svetila, kot še nikoli prej. Res, da ni veliko gledal v luno, toda takrat ko je, je bila veličastna. " Nevem zakaj mi ne zaupaš, toda usak človek je drugačen in vsakdo je res lahko izdajalec. Mogoče sem lahko jaz, mogoče ti, mogoče tudi kakšen profesor. " je dejal in se ji nasmejal.

Vsako leto na začetek šolskega leta je Alex redno hodil po večerji na sprehod, kjer se je nadihal sveže zraka in nabral moči za naslednje šolske dni.
"Res je, da ne rabi biti vse kot iz škatlice, toda profesorica pravi, da je bližnja okolica vedno urejena. No sej nima veze če je ali pa če ni, sem bom prihajal tako ali drugače. Te lahko vprašam s kje prihajaš?" je vprašal.

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Tor Jul 13 2010, 20:22

Natalie je Gryfondomovca začudeno pogledovala in ni bila čisto prepričana ali jo ima za norca ali pa so njegove misli res tako nepovezane. "Ravnokar si mi v isti sapi povedal, da je lahko kdor koli izdajalec, tudi ti, in da ne veš zakaj ti ne zaupam. Se samo meni zdi ta logika nekoliko čudna?" je zmajala z glavo.
"Sploh pa, zakaj se ti zdi tako nenavadno, da ti ne zaupam? Prvič sem te srečala pred nekaj minutami in zaupanje si je ponavadi treba prislužiti. Menda ne boš rekel, da ti zaupaš ljudem že ob prvem pozdravu in dokler te pač ne razočarajo?" Nejeverno ga je gledala, saj se ji je zdelo kaj takega nadvse nenavadno. Še ljudje, ki z zaupanjem niso imeli takih problemov kot Nat, ponavadi niso postopali na tak način.

Naslov sporočila: Re: Obrobje parka Tor Jul 13 2010, 20:45

"Res je, napačno sem govoril. Oprosti, sem utrujen še od vožnje in prav imaš tudi glede zaupanja, res si ga mora človek prislužiti. Oprosti mi še enkrat, zadnje čase se res čudno izražam in napačno mislim. Moram priznat, da so na svetu res različne vrste ljudi, taki ki prehitro zaupajo ljudem in taki, ki pa so pazljivi in zaupajo le tistim, ki se pokažejo zaupanja vredni. In popolnoma te spoštujem, ker si pazljiva." je razložil. Pogledal je mlado Drznvraanko in se malo nasmejal.
Pri dekletu je opazil, da razmišlja s trezno glavo. Zgledala je kot zelo pametno in izučeno dekle.
"Oprosti, toda te bom moral pustiti tukaj samo, pa se še kaj vidiva po šoli. Lepo se imej, pa lepo se naspi danes, jutri začnejo že ure." je dejal in ji prijazno pomahal.
Že je hodil proti šoli, da bi se udobno namestil v svojo posteljo, ki ga je čakala.

Gryfondom Število prispevkov : 32 Registration date : 10/07/2010

Rose, ki je želela pobegniti pred šolskim vrvežem je naletela na kraj, ki ji ni bil niti najmanj všeč. Bil je neurejen, zapuščen, kar Rose ni ugajalo. Rada je imela urejeno okolico. Trava je bila zares visoka in komaj pa komaj je lahko hodila. Kakorkoli, Rose je končno našla klopco, ki je bila kolikor toliko urejena. Ni jo želela urediti, saj je hotela prvič v svojem življenju, palico za nekaj časa pospraviti. Vsedla se je na zmajano klopco in se zamislila. Bradavičarka ji je bila to leto neznansko dolgočasna. Nič se ni dogajalo in hodila je iz ene šolske ure na drugo. Dolgčas... Obupala je nad vsem. In ko je še nekaj časa tako premišljevala je za sabo slišala korake. Takoj je skočila v zrak in iz žepa potegnila palico. V trenutku je bila v stanju pripravljenosti na spopad. To so bili zares nevarni časi in vsak trenutek je štel. ''Prikaži se. Kdorkoli že si!'' je zakričala v prazno. Vedela je, da se bo oseba kmalu prikazala.

((Lana? Very Happy

Sorry za tak beden post.. danes mi ne gre :S ))

Spolzgad Število prispevkov : 24 Registration date : 10/07/2010

Lana je vstala in se vsedla na posteljo. Razmišljala je o vseh dneh, ki jih je preživela na bradavičarki. Bili so vzbudljivi. Veliko nevarnosti, ki prežijo na vso Bradavičarko. Saj njej jedci ne bi naredili ničesar. Res, da je bila zlobna ampak ni hotela biti morilka. To se ji je naravnosti gabilo. Ubiti nekoga zaradi svojega interesa. Ker so bili v nevarnih časih so lahko palico uporabili ob pravi priliki. Iz misli jo je zbudila budilka na eno od tistih bunkeljskih tehnologij, telefonov. Čas je bilo za sprehod in za še par podrobnosti. Nagajivo se je zasmejala in stopila k omari. Iz nje je potegnila pulover, saj je bilo zunaj mrzlo in kavbojke. Počasi se je oblekla in stekla iz sobe. Bolj se je približevala parku bolj ji je rasla samozavest. Poznala je čisto vsaki kotiček na Bradavičarki. Odločila se je, da tokrat pojde na neurejen del. Nekaterim bi se to zdelo zelo grdo od upraviteljev, da ustvarijo takšen park. V lepem parku bi bilo ljudi veliko. Tukaj pa kdaj in kdaj skoči kakšen nesrečnik. Ko je Lyn prišla do parka je opazila dekle in da bi jo prestrašila začela hoditi glasno. Zaslišala je dekletin glas in čutil se strah. Prikazala se je in se prijazno nasmehnila. "Kaj pa je z tabo? Si res tako neumna, da misliš da te bo nevarnost čakala na vsakem koraku? Izgleda, da ja." je rekla in se sladko nasmehnila. Vsedla se je na klopico, ki ni bila preveč čista in bila je tista na kateri je prej sedela rjavolaska. "Kako ti je ime? Jaz sem Lana." je radovedno vprašala. Čeprav je to ni zanimalo. Ni našla nobenega drugega zanimanja, zato je posegla k splošnim vprašnjem.

Gryfondom Število prispevkov : 32 Registration date : 10/07/2010

Ko je takole Rose čakala na nepričakovanega obiskovalca je imela v mislih najbolj strašanske podobe. Bala se je, da se bo prikazal jedec smrti in tako bi bilo njenega življenja konec. Ne da se Rose ne bi borila z jedcem, pravzaprav čisto nasprotno, vendar je vedela da proti Jedcu smrti ne bi imela kaj dosti možnosti. Rose si je oddahnila, ko je iz praznine stopilo le neko dekle. Po njenem sarkazmu in neprijaznosti, je Rose predvidevala, da je to učenka Spolzgada. Dekle ni bilo oblečeno v plašč, tako da ni videla nobenega znaka domova. Vendar je bila Rose zaradi dekletinega obnašanja, 100% prepričana, da je to Spolzgadovka. Kaj sem kaj takega naredila, da sem naletela ravno na Spolzadovko! 'Zavila je z očmi, saj se resnično ni želela ukvarjati s Spolzadovcem. ''Ja, saj tebi se ni potrebno nič braniti. Itak si že napol Jedec smrti.'' je prezirljivo rekla . Ob Spolzadovkinem smehu se je Rose samo namuznila. Poznala je take. Nato se je dekle vsedlo zraven nje na zmajano klopco. Sedaj se pa moram še s Spolzadovko družiti! ''Hm... Lana? Ni to malo čudno ime za Spolzgadovko? No, jaz sem Rose.'' je brez interesa dejala. Rose je pripisovala Lani, da je neznansko nadležna. Konec koncev pa itak Rose ni imela kaj za početi in malo besednega zabavanja z Lano ji ne bi nič škodilo. Vsaj tako je mislila Rose....

» Obrobje gozda