Podzemna sobana

Nicc je počasi stopala po mračnih hodnikih podzemnega dela šole. V desnici je držala baklo, v levici pa je hranila pomanjšan zavoj, v katerem so bila vse mogoče sestavine za napoje. Kmalu je prišla do stene, ki je bila na videz čisto običajna. Le redki so bili učenci, ki so iz čiste radovednosti nekoč s palico potrkali na velik črn kamen na levi strani stene. Kljub temu, pa so bili nagrajeni z odličnim skrivališčem, ki ga je poznal le malokdo.
Po enakem postopku je sedaj še sama stopila v sobano, v kateri je že plapolal ogenj. Ogromni plameni so oblizovali kamnite stene in metali sence po celotnem prostoru. Le ta pa je bil tokrat nekoliko drugačne oblike kot ponavadi. V kotu sobane je namreč stal prostor, ki je bil namenjen pripravljanju napojev.


(Avis)

Avis je prispela v Sobo, z veliko torbo. Čarobno seveda
iz nje je zmetala na pult ob ognju cel kup sestavin in tri velike kotle.
(To je količinsko gledano toliko prtlajge, kot jo lahko bunkelnji lahko zbašejo v avto, ko grejo na morje.)
na koncu je iz žepa vzela knjižico, ki sta jo dobili v knjižnici ter jo podala Nicolette.
"Tako. Vse imava...ali bolje rečeno imaš." jr naposled rekal z nekakšnim azdovoljstvom v glasu
"kar veselo na delo" je še dodala, anto pa sedla na bližnji stol te riz žepa potegnila pergamentni zvitek...

((Okej... ker bi bilo malce prelahko az dokaj izušeno pisateljico, da bi samo pisala... imam pred tabo majhno nalogico. si za? torej, navodila: prvi poizkus izdelave napoja boš delala sama (v enem postu).Napoj ti ne bo uspel. v postu uporabi naslednje besedne zveze: "Filchove spodnjice" , "radiator" , "ker se cenim" , "psihologija", "ognjemet" , "postopno prilagajanje", "rožnate zavese". A bo šlo? če ti še kaj ni jasno, pošlji PM. ))

Ko je Avis vstopila, ji je, kot po navadi, pokimala. Ob njenih nadaljnih besedah je njen obraz ostal brezizrazen, kot vedno. Po pravici povedano je nekaj podobnega tudi pričakovala. Če bi morala samo najti podatke bi bilo.... v glavnem, vse skupaj bi bilo prelahko. To je bila pa psihologija Spolzgadovcev. Zakaj bi vse storili sami, ko pa lahko to stori nekdo drug? Poleg tega pa... za tem je bilo tudi kaj več.
Zavihala je rokave in se lotila dela. V roke je vzela knjižico z napotkom in recept še enkrat prebrala. Napoj je bil resda eden izmed najlažjih te sorte, vendar je bil vseeno eden najtežavnejših. V kotel je natočila nekaj vode, nato pa je pod njim podkurila. Sesekljala je je koreninice pomladanskega bezga. Ko je tekočina zavrela je vanjo najprej vsula koreninice, ki pa jim je dodala Samorogov rog v prahu. Komaj je prah spustila, že je kotel obdala z ognjevarnim urokom. Iz kotla bi sicer švignili plameni, visoki do nekaj metrov.
Nato je povečala skrinjo, ki jo je prej prinesla s seboj in iz nje izbrskala sestavino, za katero se je morala zelo potruditi. Nasprotno od tega, kar je rekla Avis, so bili slamandrovi repki v kabinetu profesorice napojev. In to v njeni omari, ki je bila zaklenjena z najrazličnejšimi uroki. Celo pololdne ji je vzelo, da se je dokopala do njih. Potem pa je morala obdelati še profesoričin spomin, kar nikakor ni bilo lahko. Pa saj tega tako ali tako ni pričakovala.
Ko je dodala repke, je iz kotla bušnila ledeno mrzla para, ki je pošteno ohladila ozračje. Hitro si je zapela plašč. 'Zdaj bi najbrž prišel prav kakšen radiator ali dva.' Kislo se je nasmehnila, nato pa je nadaljevala z delom.
V napoj je v naslednje pol ure dodala dva bezoarja, čez 10 minut pa jima je sledila polnočna trava. Napoj je bil sedaj srebrne barve, tako, kot je pisalo v knjigi. Na hitro je preletela sestavine. ''Selmindrovkina kri.... '' je zamrmrala in iz zaboja vzela stekleničko, v kateri je hranila to neprecenljivo tekočino. Ko jo je odčepila se je po sobani razširil vonj, ki je spominjal na gnijoče meso. ''Uf, to je pa huje, kot če bi na plan privlekla Filcheve spodnjice!'' S plaščem si je prekrila nos, nato pa je tekočino kapnila v kotel. Pri tem je pogled upirala stran, saj je bil smrad resnično neznosen. 'Postopoma se bom že prilagodila... Čeprav je tole resnično ......'
Dlje od tega ni prišla. Kar naenkrat so iz kotla šinile iskre in nastal je, malodane, pravi ognjemet. Glavo ji je, od sile, ki je bušnila iz kotla, zasukalo proti črnim zavesam, ki so zakrivale steno, skozi katero se je lahko videlo na hodnik. Zaveso so, ko so iskre padle na njih, kar naenkrat ........ postale rožnate?! Tukaj nekaj ni bilo v redu. Kako so lahko zavese kar naenkrat ..... Glasno je počilo in prostor je naenkrat postal zakajen. Ob tem je dobila preblisk. Spomnila se je dosodka iz ranega otroštva, spomnila se je babice. In velike sobe, na TV-ju pa ženske. '' ... ker se cenite...'' Preblisk se je nato končal in znašla se je na tleh, z nogami, prižetimi k prsim.

Tudi Avis je zmotil obupen smrad, ko pa so iz kotla šinile iskre je vstala iz stola in se ritensko umaknila karseda nazaj. pri tem je izvlekla palico ter poskušala pogasiti ogenj ppod kotlom. ko ji je v tretje končno uspelo in se je ognjemet isker iz kotla dokončno umiril, je stopila do kotla in takoj zaprla stekleničko ne avadne krvi. Smrad je postal znosnejši in po nekja trenutkih je izginil.
tedaj se je obrnila k sošolki, ki je ležala na tleh
"Si v redu?" stopila se je k njej, in jo nekaj časa tako gledala. nato pa dodala
"S tole krvjo nekaj ni bilo v redu. Glede na to, kakao smrdi, je pomoje že prestara in se je pokvarila..." zamišljeno se je zazrla po zakajeni sobi... šele tedaj je ugotovila, da je soba zakajena. zamahnila je s palico in zrak je postal nekoliko boljši.
"Slabost teh podzemnih soban je, da jnimajo oken za lažje prezračevanje..." je doala polglasno. ter se zazrla v sošolko, ki je še kar ležala na tleh...


((ej super napisano sem se nasmejala...))

Nekoliko omotično je zamežikala. Prvih nekaj trenutkov je videla le meglene obrise, nato pa se je slika počasi izostrila. Zagledala je kamnit strop, to pa je bilo zaenkrat tudi vse, česa se je zavedala. Spomniti se zaenkrat ni mogla ničesar, zato je še vedno le nepremično ležala in gledala ogromne kamnite plošče.
)In nato jo je zadelo. Podatki so se ji pred očmi prikazovali s svetlobno hitrostjo, vse od najbolj oddaljenih spominov do tistih bolj svežih. In, ko se ji je v glavi izrisal prizor, ki se je zgodil pred nekaj trenutki jo je zajel močan glavobol. Ob enem je tudi prvič zares vdihnila in posled9ično zakašljala, saj je imela pljuča polna dima od eksplozije. In to niti slučajno ni bilo bodobno občutku, ki se je pojavil ob kajenju. Občutek je bil hujši od tistega, ko si v pljuča prvič vdihnil nikotin.
Na črnolaskino vprašanje, ki se ji je sedaj zdelo ženeskončno oddaljeno, je le pokimala, nato pa se je počasi pobrala. Ozrla se je naokrog in nekje pod rožnatimi zavesami je zagledala svojo palico. Pobrala jo je in iz nje je šinil zelen dim, kot takrat, ko je palico prvič dobila v roke. Le, da je bilo sedaj tega dima več in je b9il tudi močnejši.
Šele sedaj se je prvič ozrla po svoji obleki. Nekaj časa je le zgroženo buljila, nato pa se je zbrala. Najprej si je vsa oblačila poravnala ročno, nato je sledila pomoč palice. Le-to je uporabila tudi za to, da si je na hitro zravnala in nato rahlo skodrala lase, ki so bili po njenem posegu videti kot prej. ''Sranje...'' je zamrmrala in si ogledala nered. ''Hja, zgleda da bo treba poskusiti še enkrat. In preveriti, če so sestavine sploh še uporabne.''



(superca ... ... končno odpisala... )

Avis si je rahlo oddahnila, ko je ugotovila, da je z njeno sošolko vse v redu. Roke je prekrižala na prish in gledala, kako se počasi pobira s tal. Ko je iz palice šinil dim se je rahlo namrščila, vendar ni nič rekla. šele ko se je Nicolette malce uredila je rekla z zamolklim glasom:
"nenavadno jje...palica nebi smela tako reagirati....Ali je nekaj narobe z njo..." pomolčala je, nato pa glasneje dodala
"Ali pa s tabo. " Stala je nepremično in opazovala dekle, kot da se bo ravnokar zrušilo.
"Mislim, da si se precej udarila v glavo?" bolj kot vprašanje je bila to samo trditev zelo očitnega.
"Če bo še kaj narobe, pojdi v šolsko ambulanto k tistemu gospodu Rawlsu. Ne bo nič spraševal, kaj si počela. Samo merkaj da te ne dobi njegova pomočnica, mislim da je madam Pomfrey, ona zna biti tečna glede nenavadnji nezgod." popravila si je pramen las ter izvlekla palico ter počistila preostalo umazanijo ter nato na roke pripravila nov kotel. Odprla je svojo skrinjico z sestavinami, kis ose uporabljale za pouk ter ven potegnila majhno epruveto
"Takšna naj bi bila Selmindrovkina kri. Sploh ne vem, zakaj jo imam. Sploh je ne potrebujemo pri urah, poleg tega pa je izjemno redka.... mislim da sem jo dobila od neke tete ot darilo..." zamahnila je z roko ter odčepila epruveto. Vonj krvi je bil še vedno neprijeten, vendar veliko znosnejši kot tisti prej.
"videti je v redu." podala je eprueto sošolki in pobrskala po sedaj rahlo ožgani in zadimljeni knjigi.
"v drugo gre rado, pravijo." je rekal in ji prepustila mesto za kotlom.