Meryascoveenski park

Lepo negovan park čisto blizu Meryascoveene, ki je namenjem tamkajšnim prebivalcem in obiskovalcem vasice. Sicer je manjši od tistega pri Bradavičarki, ampak vseeno čudovit kraj za oddih.


Caley se je napotila proti parku precej slabe volje. Ravnokar je obračunala s Spolzgadovcem, ki se je spravil na občutno mlajšo učenko. "Presnete gnide! Vedno se spravljajo na mlajše." se je jezila sama pri sebi. Tisti določeni tega ne bo spet počel, vsaj kmalu ne. Sedla je na klop in odvila tablico čokolade s karamelo. Morala je ohladiti svojo jezo in čokolada je bila za to še najbolj primerna. Komaj pa je pospravila eno vrstico, je opazila postavo, ki se je bližala. Prijela je za palico in vstala, misleč, da je tisti Spolzgadovec zajokal kakšnemu sošolcu in jo čaka dvoboj. Prav nič je ne bi motilo, če bi se javil nov kandidat, ki ga bo postavila nazaj na trdna tla.

Remus je zamišljen korakal po poti v okolici Meryascovene. Srečnje s Spolzgadovci ga ni razveselilo in moral se je domisliti načina da jih ustavi. Čisto preveč napadalni so postali je pomislil in se zasmejal svoji misli. Zdelo se mu je kot , da razmišlja o divjih živalih, ki so bile zaprte v kletki, sedaj pa so postale preveč predrzne do roke, ki jih hrani. Še vedno zamišljen je hodil, ko je pred sabo zagledal palico. Tako je bil zamišljen, da osebe na klopi sploh ni opazil a vseekakor je njegovo pozornost pritegnila palica, ki je bila upirjena v njegovi smeri. Palico je potegnil še preden je dobro premisli. Če si Spolzgadovec si oplel je bila njegova misel in obraz se mu je zresnil.
Nato pa je opazil dekle, ki jo je že nekajkrat bežno srečal. Vedel je, da ji je ime Caley in da je iz Drznvraana in tudi znak na njenem palšču je to poterjeval. Tudi izraz na njenem obrazu je bil podoben njegovemu in zdelo se mu je da sta doživela podobno izkušnjo.
"Srečo imaš da nisi spolzgadovka." je rekel in se nasmehnil. "Aja Živjo bi se tudi spodobilo kajne?" Pospravil je svojo palico in obstal pred dekletom. Ni vedel ali naj prisede ali se naj odpravi naprej. Zdelo se mu je da dekletu ni za družbo a nekaj ga je ustavilo da ji je prisluhnil.

Ko je Remus prišel bliže, se je njen obraz razjasnil. Ni bil Spolzgadovec, zato je mrakoba izginila in veliko bolj mirno je gledala proti njemu. "Hvala enako." se je nasmehnila Caley in tudi sama pospravila palico. "Danes sem enega že sklatila z oblakov in sem bila pripavljena še enega." je razložila svojo nastrojenost. Razjezili so jo, zato bi najraje komu primazala klofuto. A tudi uroki niso bili ravno slabi za pomiritev.
"Živjo tudi tebi. Remus, če se ne motim, kajne?" Sedla je nazaj na klop in segla po čokoladi. Z nasmeškom jo je vljudno ponudila še njemu, dokler je je sploh še kaj bilo. "Čokolada dela čudeže za živce." je pripomnila napol v zadregi. Roke se ji k sreči niso več tresle od razburjenja. Prej je bila zaradi adrenalina vsa nekaj živčna in hiperaktivna.

Vzel je košček ponujene čokolade in se vsedel zraven nje. Tudi sam se je pomiril. "Vem kaj misliš. Tudi jaz sem opravil z enemu in še kakšen bi bil pravi balzam za mojo dušo." Šibko se je nasmehnil "Nekaj bo treba okreniti s temi Spolzgadovci. Postajajo čisto preveč ...... ne vem kako bi se izrazil. Mogoče je predrzni dober izraz čeprav malo prešibak zanje." Vgriznil je v čokolado in saldek okus mu je vzdignil razpoloženje. Nasmehnil se je in tudi njegovo telo je dobilo neko novo energijo. "Ta čokolada pa res dela čudeže." Zazrl se je po pokrajini. Bila je zelena in park je bil izvrstno urejen. "Torej imaš kak predlog kaj lahko storiva proti njim?"
Zdelo se mu je nenavadno da tako plete zaroto proti spolzagdovcem a počutil se je odlično. Nekaj so morali narediti proti njim saj so ostali domovi zaradi njih že preveč pretrpeli. "Sam nimam pravih idej in tudi to da sem edini ki je karkoli pripravljen narediti proti njim mi ni v plus. Razmišljal sem da bi se mi še kdo pridružil a do sedaj še nisem naletel na kakšnega ki bi bil pripravljen pomagati. Si mgoče ti za? Vidim da jih nimaš nič rajši kot jaz." Zazrl se je proti Caley in upal da ga ne bo zavrnila. Že dolgo časa je iskal nekoga ki bi bil pripravljen sodelovati z njim....

"Ušli so z vajeti. Lastijo si celo šolo in mislijo, da lahko počnejo kar hočejo in kadar hočejo. Kot da smo ostali kakšni služabniki nad katerimi se lahko izživlajo in jim bomo vse prinesli k njihovim razvajenim ritim!" Caley je svoje mnenje povedala zelo jezno in kar malo preveč glasno. Izbruhi jeze niso bili v njeni navadi. "Pardon." je zamomljala in v usta hitro vtaknila še en košček čokolade, preden bi jo še bolj zaneslo.
"Imam polno idej, ampak so vse ali popolnoma neizvedljive ali pa otročje. Saj veš - ko te prime, da bi nekomu zabrisal bučno pito naravnost v tisti samovščeni nasmešek. Občutek je že dober, ampak nič ne pomaga." se je kislo nasmehnila. A ko si je predstavljala Malfoya kako mu bučna pita pada s tistih blond las in je ves zapacan, je v trenutku postala boljše volje. "Iztrebiti jih tudi ne smeva, kaj?" Sicer se je samo šalila, ampak prav nič jih ne bi pogrešala.
"Kaj pa nekakšen klub za pomoč učencem, ki jih Spolzgadovci maltretirajo? Da jih naučiva nekaj uporabnih urokov in jim dopoveva, naj se ne pustijo kar tako. Morda celo kakšno maščevanje v njihovem imenu..." Za trenutek je premišljevala, potem pa počasi odkimala. "Ne, verjetno tudi to ni najboljša ideja." Obrnila se je nazaj k Remusu in se nasmehnila. "Nisi sam Remus. Z veseljem ti pomagam."

Remus se je moral nasmehniti ob njenem izbruhu jeze. A ni se ji posmehoval, bolj je šlo za to da se popolnoma strinja z njo. Sam je lahko večkrat takole izbruhnil o njih a na srečo do sedaj okoli njega še ni bilo koga nad katerega bi se znesel. Moral se je nasmehniti njeni ideji o metnju bučnih pit. "Vsekakor dobra ideja čeprav neizvedljiva in otročja" je z nasmehom na obrazu dodal.
Vedel je da se samo šali o tem da bi jih iztrebila a ideja niti ni tako slaba je pomislil Remus in nasmeh na obrazu spet ni zamrl.
"Hm ta klub sploh ni slaba ideja. Samo morali bi najti prostor kjer bi se dobivali, dobiti kakšne pristaše in občasno narediti kakšno akcijo proti Spolzgadovcem. Mislim da bi bilo prav da bi bili prisotni ostali trije domovi." Nato je za trenutek predahnil "Spet hitim ko pa ni nikogar, ki bi se pridružil."
Ob njeni izjavi da ni sam pa jo je hvaležno pogledal "Hvala. Ampak morava dobiti še koga. Veliko jih je ki sovražijo Spolzgadovce prav tako kot midva a se preveč bojijo ali pa mislijo da so sami. Kaj praviš kako bi jih zbrala in kje bi se sploh dobivala."
Zrl je v njene oči in v njegovih se je igral ogenj. Bil je tako navdušen da si je že zamišljal kaj vse bi lahko počeli. Nato pa se je ustavil in dodal "Seveda je za prostor še čas da ga najdeva, najprej morava najti še kakšnega somišljenika." Ni odmaknil pogleda iz nje in je čakal kaj Caley meni o vsej zadevi. Upal je da je ni preveč prestrašil s svojo navdušenostjo.

Caley je razveselilo, da se mu njena ideja ni zdela zgrešena. Še več, očitno je bil zelo navdušen. "Ostali trije domovi? Kako to misliš? Še nekaj članov iz Gryfondoma, Drznvraana in vsaj kakšen član iz Pihpuffa. Si tako mislil ali česa ne vem?" se je navihano nasmehnila. Rekel je tako, kot bi bilo na Bradavičarki še polno domov ali pa ga je samo ona narobe razumela.
"Prostor je res še najmanjši problem. Kakšna zapuščena učilnica bi bila čisto primerna za naše potrebe, kaj misliš? Tam bi imeli mir, če jo zaščitimo z geslom pa še toliko bolje." Vedela je za popoln prostor v tretjem nadstropju kamor je zašel res malo kdo. Še sama je na tisi hodnik naletela čisto po pomoti.
"Kaj praviš, če bi v dnevnih sobah objavila obvestila? Lahko poiščeva kakšnega Pihpuffovca in ga prosiva naj enako stori v njihovi dnevni. Prepričana sem, da bova naletela na zelo dober odziv!" Tudi sama je bila vse bolj navdušena nad idejo in samo gravitacija ji je preprečevala, da ne poleti proti šoli in začne z uresničevanjem načrta. Remusa je spodbudno stisnila za ramo. "Veš, da nama lahko dejansko uspe?" se je široko nasmehnila.

"Ne ne samo narobe sem ze izrazil .... pa saj ni važno pač strinjeam se da vključimo še Pihpuffovce." in nasmešek se mu je razlil po obrazu.
"Torej bomo res uporabili prazno učilnico se povsem strinjam samo tisto z geslom pa boš morala ti urediti. Saj si Drzvrannovka in to zate ne bo problem" je priijazno rekel. "Torej nama preostane da najdeva še enega Pihpuffovca in ga seznaniva z načrtom nato pa obvestiva obvestila v svojih dnevnih sobah." Za trenutek je pomislil na Taro saj se je vse to tikalo tudi nje a za vse bo še čas. Ko ji bo vse razložil gotovo ne bo jezna in sam jo bo zaščitil pred vsem.
Ko ga je prijela za ramo pa je bil tudi sam navdušen. Oba sta bila na nogah in se gledala, oba razburjena. Ob njenih besedah da jima lahko uspe ja je Remus pomislil Res nama lahko uspe. Spolzgadovci bodo dobili kar si zaslužijo.. "Ali greva poiskati Pihpuffovca?" je rekel in čakal če ima mogoče ona kakšen drug predlog. "Ali imaš kaj bolj pametnega prej v načrtu?" Bil je navdušen nad njeno iznajdljivostjo in zagnanostjo. Tudi to da je verjela v njun načrt pa ga je vzpodbudilo k še večji navdušenosti.

"Prav je, da jih vključimo. Na njih se Spolzgadovci najbolj spravljajo, pa so v resnici čisto v redu. Ne moreš jih navdušiti za nočni potep po Prepovedanem gozdu, ampak če rabiš pomoč, ti je nikoli ne bodo odrekli." je prikimala Caley. Spominjala se je kako je kakšni dve leti nazaj skušala spraviti na nočni potem učenko iz Pihpuffa. Verjetno bi lažje zmaja prepričala v balet.
"Oh Remus, laskaš mi!" Narejeno v zadregi je odmahnila z roko, z drugo pa si mahala pred obrazom, kot da bi hladila rdečico, trenutek za tem pa že prasnila v smeh. "Ne skrbi, uredila bom geslo." je dodala, potem pa za trenutek pomislila. Imela je še opravek preden se odpravita na iskanje. Sicer ne nujen, ampak vseeno. "Ja. Še prej moram po novo čokolado." se je zasmejala, saj sploh nista opazila kdaj sta jo pojedla. "Jaz brez čokolade... To je kot ostali brez zraka. Preprosto ne gre." Ne samo, da je bila nora na čokolado, kadar se jim je ljubilo so jo hecali, da je že odvisna od nje. Mogoče je res bila, ampak kdo bi se lahko uprl tako sladki razvadi?
"Kdaj pa začnemo? Danes po kosilu, jutri po zajtrku... Lahko tudi po večerji, samo ne sme predolgo trajati. Če nas kdo najde zunaj po uri za spanje, se bo najin klub končal še preden se res začne." ga je opozorila. Zase se ni preveč sekirala, ampak ni hotela spraviti v težave toliko drugih. Pa še Spolzgadovci bi zagotovo kaj izvedeli, kar pa tudi ni bilo zaželjeno.

Zasmejal se je ko se je pretvarjala da jo je oblila rdečice. "Na vem kdaj bi začeli? Do kdaj misliš da jih lahko zbereva? Mislil da bi bilo jutri po večerji kar pravi trenutek. Mislilm da je prvič najbolj pomembno da se zberemo in da predstaviva najino zamisel. Kaj misliš?" spet je prosil za njeno mnenje.
Razmišljal je kaj vse se bodo lahko sploh učili. Obrambne uroke in kakšna kletev nebi bilo slabo je pomislil. Razmišljal je tudi o kakšnem dvoboju z spolzgadovci in kakšni potegavščini. Seveda ji nihče ni smel odkriti. Sedaj še res niso počeli ničesar narobe a če bi bili predolgo iz postelj in bi jih dobili bi se znašli v resnih težavah. "Torej ti pojdi po čokolado jaz pa se bom odpravil po eno stvar v našo dnevno sobo. Potem pa se lahko kje dobiva in poizkušava najti Pihpuffovca ki bo predal najino sporočilo." Upal je da se bo strinjala z nnjegovim predlogom saj je bil čas da ukrepata.

"Da, jutri takoj po večerji. Prvi sestanek bo verjetno bolj kratek, tako da ne bi smelo biti problemov. Najbolje, da na obvestilo napiševa tudi lokacijo učilnice. Če se zberemo vsi skupaj in gremo tja, zna kdo še kaj posumiti in nam slediti. Dvomim, da bi pri nas kdo izdal lokacijo komu drugemu, zato se nimava česa bati, kajne?" je menila Caley. V mislih je že premlevala kateri uroki bi bili lahko uporabni. Morda bi ji uspelo najti še kakšnega bavkarja in ga prisiliti, da je ves čas v podobi Spolzgadovca. To sicer ne bo lahko, ampak poskusiti ni greh.
"Okej, dobiva se v avli, prav? Tam bova verjetno tudi najhitreje srečala kakšnega Pihpuffovca." Zanimalo jo je kaj gre iskat, ampak odločila se je, da bo počakala, da ta predmet prinese, namesto, da ga zaslišuje. Papir od čokolade je vtaknila v žep, dokler ne najde koša, in vstala. "Torej se vidiva v avli." se je nasmehnila v pozdrav in veselo odšla nazaj proti trgovini. Komaj je vsaj napol skrivala navdušenje.

Strinjal se je z njo in zato prikimal. "Avla je pravi kraj. Se vidiva. " je dodal in se odpravil po poti nazaj proti gradu. Moral je poiskati pergament. Le kam ga je vtaknil James? je razmišljal med tem ko je korakal proti GRyfondomovski dnevni sobi. Veselil se je da se bodo lahko končno maščevali
Spolzgadovcem. Ozrl se je preko ramena in za nekaj trenutkov opazoval Caleyino izginjajočo postavo. Ni se mu zdela slaba oseba a očitno je imela šibko točko prav v Spolzgadovcih. Hotela se jim je maščevati še veliko bolj kot Remus. Saj ni imel nič proti temu ampak včasi je želja po maščevanju lahko tudi slaba stvar. A odmislil je salbe misli in se raje posvetil prijetnejšim stvarem, kot je načrtovanje njihovega odpora. Nenazadnje je tudi sam sovražil nekatere Spolzgadovce in se jim je želel maščevati. A vedel je da je pred njima težka naloga. Ni bilo veliko ljudi pripravljenih sodelovati v boju proti močnim in izjemno nevarnim Spolzgadovcem.