Učilnica urokov [1.,2.,3.,5. letniki]

Hitro je odprla vrata in vstopila. 'Očitno ne zamujam' je pomislila Jane in si poiskala prezen prostor. V razredu je že opazila dve učenki in profesorja. Novega profesorja. 'Kaj se dogaja' si je rekla 'Skoraj vse profesorje smo že zamenjali.' Novi profesor je bil malo starejši gospod, ki je deloval dokaj umirjeno. Ne pretirano strogo. 'To je pa vse kar si želim.'

((sory za kratek post...šibam ))

Profesor je samo rahlo pokimal vsem učenkam, ki so prišle v učilnico, tedaj pa se je še naprej posvetil svojim pergametnim zvitkom, ki so ležali pred njim na mizi.
Na mizi je ležal tudi kozarec z čajem in malo ga je srknil a trenutek za tem, je pri priči vstal in se prijel za trebuh, ter nato padel po tleh in skodelica z čajem se je pri tem razbila.
Od Arnolda ni bilo več nobenega glasu in učenci niso vedeli, kaj je z njim, vse pa je kazalo, da je mrtev, saj ni več bilo vidno dihanja, prav tako je postajal čedalje bolj hladen.

Misli je popolnoma odklopila in vsakokrat, ko je nekdo vstopil, je v pričakovanju dvignila glavo in pogled usmerila proti vratom, toda vedno znova se je morala z razočaranim obrazom obrniti proč, ko ni vstopil Remus.
Medlo je pozdravila Gryfondomko in skoraj spregledala Jane, ko je naenkrat njene misli zmotil trušč, ki je prihajal iz konca učilnice.
Presenečeno je dvignila pogled in prestrašeno zadržala dih, ko je na tleh opazila nezavestnega profesorja poleg njega pa razbito skodelico.
Sunkovito je skočila pokonci in pri tem skoraj podrla stol, nato pa pohitela proti profesorju z paničnim glasom:"Profesor? Ste vredu?" Zgrozila se je ob nepremikajočemu telesu in pokleknila ter preverila utrip. Ni vedela ali je bilo zaradi njene tresoče roke ali pa dejansko utripa ni bilo, toda panično je pogledala po učilnici in zaklicala:"Nekaj je hudo narobe!"
Mrzlično je premišljevala kaj naj stori. Sumljivo je pogledala razlito tekočino na tleh in se vprašala, če ni to nekdo storil namenoma. Toda, ker ni vedela, kaj je vzrok, mu ni mogla ravno pomagati. Poleg tega pa je bilo premalo časa da ga spravi v ambulanto.
"Pokličite prof. Dumbledorja!" je zaklicala upajoč, da bo morda katera izmed slik poiskala ravnatelja. "Ali pa prof. Palot! Pravzaprav, kogarkoli!" Njene roke so se tresle in v glasu je bilo zaznati paniko, ko ni vedela kaj naj stori. Umirila se je in se spomnila, da lahko poskusi še eno stvar.
"Expecto patronum!" je zaklicala z pripravljeno palico, ki jo je stiskala v tresoči se dlani. Ni bila prepričana, če ji bo uspelo, toda olajšano je zavzdihnila, ko je iz palice planil snop svetlobe in se je pred njo prikazala podoba risa. "Saj veš kaj storiti. Pa hitro!" je rekla in opazovala izginjajočo žival, ko je izginila skozi vrata. Upala je le, da bo kakršnakoli pomoč prišla hitro...