Učilnica urokov [1.,2.,3.,5. letniki]

Dior je, ko se je profesor poslovil, samo zmajal z glavo. Rahlo ga je razjezilo dejstvo, da je podravnatelj med svojim nadzorom pouka poučeval Diorjevo profesuro. Nič ni imel proti Mikeu, nasprotno, spoštoval ga je, a vendar je želel imeti nad svojimi urami popoln nadzor ter avtoriteto. A še preden bi lahko karkoli rekel, je preden stopila spolzgadovka Tara.

Med izvedbo svojih dveh urokov je izgledala suvereno, stvari ji nikdar niso ušle izpod nadzora in, ko je kovanec na koncu izginil, je Dior na kratko zaploskal, se nasmehnil ter rekel Tari: "Odlično, gospodična Shade! Odlično. Gre za dva kar zahtevna uroka petega letnika, a kljub tej zahtevnosti, si ju izvedla superiorno. Iz tega naslova si pravkar tudi svojemu domu prislužila 10 točk."

Začetek ure mu je bil resnično všeč saj se je le-ta razvijala v pravi smeri.
"Gospodična Shade, ker ste odlično opravili svoje delo, vam dam na izbiro, ali boste ostali tule ter pomagali nižjim letnikom, ki se pripravljajo, ali pa boš odšla ven, najbrž v park, saj je danes čudovit marčevski dan."

Po teh besedah se je obrnil k učencem in rekel: "No, očitno ostalih šestarjev ni na spregled tako da... Joel, Remus in Rachel, prosim, pridite pred tablo. Ostali nadaljujte z vadbo."

Remus je skupaj z Joeyem zakorakal pred tablo. Ko so vsi trije stali pred profesorjem Davidsonom je Remus stopli naprej, saj se je odločil da bo on prvi. Moral je pokazati da je tudi on tako dober v čaranju kot Spolzgadovka pred njem. Pogledal je proti Spolzgadovki, in takoj se mu je njegovo početje zdelo otročje. Odločil se je da bo raje izvedel lažje uroke, saj ni hotel, da bi se mu kaj ponesrečilo. No pa začnimo si je rekel ter dvignil palico in jo nameril v stol. "Locomotor" je tiho zamrmral in stol se je dvignil v zrak. Remus ga je vodil po učilnici z neverjetno hitrostjo nato pa se je odločil da je dovolj igranja in počasi je trznil s palico in ponovno tiho rekel "Incendio" in stol je začel goreti. To goreč stol je še vedno ledbel v zraku. Remus je še tretjič dvignil palico in med spuščanjem rekel "Finite Incantatem". In stol je nehal goreti ter se počasi spustil do tal kjer se je razlomil okoli njega pa je bil pepel. Še zadnji zamah s palico in beseda "Reparo" se je slišala po razredu in stol je spet stal tam prav takšen kot prej.

Remus je bil kar malo razočaran nad pomanjkanjem ustvarjalnosti. Hotel je pokazati več a danes ni bil prave volje. Mogoče pa naslednjič. Upal je samo da ni profesor preveč razočaran nad njegovo preprosto izbero urokov.
Za trenutek se je zazrl v profesorja in čakal na njegovo sodbo o tem kako je bil uspešen. Ker ni hotel stati se je počasi odpravil proti svojemu sedežu ter se vrgel na stol in se zazrl pred tablo in z zanimanjem opazoval kaj sta pripravila ostala dva.


[se upravičujem da sem malo pretiraval samo nisem se mogel spomniti nič boljšega. Svoj post sem spreminil in mislim da je sedaj sprejemljiv¸]

Zdrznila se je, ko je zaslišala svoje ime.
Z njo sta pred tablo stala še dva fanta.
Fantu, ki se ji je pred tem predstavil se je nasmehnila, drugi pa se je že bahal s svojimi uroki pred celim razredom. Na njo niso naredili nikakršnega vtisa, bilo ji je vseeno, raje je razmišljala o urokih, ki bi jih sama preizkusila.
Po končani predstavi Remusa, je sama nadaljevala. Ni želela na nikogar narediti vtis, ni je zanimalo, kaj si drugi mislijo, hotela je sama sebe preizkusiti v znanju, koliko je odnesla v teh letih in koliko pozabila med počitnicami.
Radovedno se je razgledala okoli sebe, nato pa z rahlim premikom roke v kateri je počivala palica, z besedo »Avis«, pričarala nekaj ptic. Več jih je ušlo skozi odprto okno, ena pa je letela v krogu nad glavami učencev.
Rachel jo je z zlobnim nasmeškom na obrazu pogledala in proti njej poslala iz palice modri curek, urok, ki ga je obvladala že v prvem letniku »Petrificus Totalus«.
Ptica je okamenela in z glasnim pokom priletela na tla.
Zdaj samo še kamen, se je ob padcu raztreščil na več delcev. Največji del, ki je še pred nekaj sekundami služil kot ptičja glava, se je odkotalil pred profesorja.
Za finale se je Rachel spomnila uroka, ki ga že kar nekaj časa ni vadila.
Popolnoma se je zbrala in nežnejše prijela palico. »Lepe misli, pomisli na kaj lepega«, si je govorila in razmišljala o vseh lepih trenutkih, ki jih je doživela na Bradavičarki.
Odločno je izrekla »Ave zavetnikum« in iz palice se je razvlekla bledikava podoba psa, ki je vedno bolj prihajala do izraza.
Navdušena, ker še vedno obvlada urok se je Rachel nasmehnila in s tem je pes izginil.
»Prekleto«, je potihem zaklela Rachel, »Drugič moram ostati zbrana«.
Pomaknila se je proti svojemu stolu in se zazrla v Joeya, saj je bil naslednji na vrsti.

Stopil je naprej in med hojo se je tudi on nasmehnil dekletu.
" No, torej.." je začel, ter se malce zamislil. " Mobilicorpus" je izrekel naglas, ter palico usmerih proti Remusu. Ta je poletel gor do stropa, ter se udaril vanj. " Ups, oprosti" je izrekel Joey in začel z naslednjim urokom, Remusa pa je spustil, da je padel. Skoraj bi že padel in seveda vlila bi se kri a še v tistem hipu je Pihpuffovec zavpil " Accio blazine" in le te so se razparale iz sedežev in poletele proti tlom, kjer je sekundo zatem padel Remus.

Njen obraz je ostal kamnit, ko je profesor pohvalil njeno čaranje, toda v njej je vse gorelo. Hotela je skakati do stropa ali kaj podobnega, saj resnično ni verjela, da ji je dobro uspelo. Lahko bi si izbrala kaj drugega, mogoče ne tako dolgočasnega, kot se ji je zdelo, toda za začetek je bilo očitno dobro in šele sedaj se je zavedla, kako napeta je resnično bila.
In medtem ko je slonela na zidu in premišljevala ali naj se pobere iz učilnice ali ne, je malo naprej že zagledala visokega svetlolasega fanta. Očitno je bil peti letnik in na prvi pogled je zgledal precej živčno toda opazila je njegovo kontrolirano držo. Bil je iz čistokrvne družine, to je lahko začutila, toda kaj več o njem ni vedela, poleg tega seveda, da je bil iz Drznvraana. Torej pameten tudi, očitno.
Ni si hotela priznati, toda zanimalo jo je kaj ima za pokazati. Začel je precej preprosto, nadaljeval šaljivo, zaaključil pa elegantno. Tara ga je motrila s pogledom in opazila olajšanje na njegovem obrazu. Očitno ni bil prepričan če mu bo uspelo. Nato pa se je z nasmehom obrnil in se zapičil v njene oči. Ni vedela kaj je mislil s tem. Očitno se je poskušal važiti. Hitro je odmaknila pogled, pa čeprav ni vedela zakaj.
Nato je opazila, da je na razkazovanje že prišla naslednja stranka. Rachel. Gledala je njene poskuse čaranja, toda tokrat z mislimi ni bila več v razredu. Ko je na vrsto prišel še Pihpuffovec, se je odločila, da ga zapusti. Pomaknila se je ob steni proti vratom, njen dolgi, črni plašč pa je plapolal za njo.

Kolikor se da hitro se je odpravila proti učilnici za Uroke. Vedela je, da že pošteno zamuja.Ko je vstopila v učilnico se je najprej razgledala po razredu.Zelo malo učencev je bilo v njem.Odpravila se je naravnost proti katedru, kjer je profesor Davidson sedel in z zanimanjem opazoval fanta iz Pihpuffa, ki je izvajal urok.Potiho se je opravičila profesorju in se hitro usedla v najbližjo klop.Začela se je razgledovati po razredu, zraven pa čakala in razmišljala katere uroke naj kasneje tudi sama preizkusi.

"Arya, razumem današnjo zamudo, saj smo se malo selili letos, a naj se to ne ponovi prepogosto," je rekel Dior potem ko je v svojo beležnico napisal nekaj krajših pripomb na čaranje učencev, ki so bili trenutno pred katedrom.

Ko je Remus izvedel serijo urokov je profesor samo vstal ter odobravajoče prikimal: "Dobro, dobro. Zelo dobro pravzaprav. Morda nekoliko mehkeje v zapestju drugič, a kljub temu obdrži 'nadzor' nad palico, ki ga imaš sedaj. Uroki so bili drugače izvedeni zelo dobro, tako da si svojemu domu prislužil 10 točk!"
Na pergamentni list si je z nekaj potezami naredil zaznamek, nato pa nadaljeval z naslednjim dijakom.
"Joel, tale tvoj urok bolj spada v profesuro profesorja Neelstina. Meni osebno bi bilo bolj všeč, če bi se poslužil 'Mobiliarbus'-a, a ker sem vam dal prosto izbiro in ker tudi tvoj urok spada kot variacija Mobiliarbusa k mojim uram, tega ne bom sankcioniral. Kar pa se tiče tvojega priklica blazin... Urok sam je bil izveden kar dobro. Ko srečaš profesorja Trundella ponovno, se mu zahvali, saj sem slišal, da vama je dal z Remusom krajši poduk o Acciu. Dobro je bilo to, da si nastalo situacijo razrešil z blazinami, toda prihodnjič, preden se spraviš na sošolca, pa čeprav po mojem ukazu, 2x premisli, kateri urok boš izvedel. Če ne bi bilo blazin, kaj bi bilo potem?"
Po teh besedah se je resno zastrmel v oči Pihpuffovca ter nadaljeval: "Tega ti ne govorim zaradi moje ure. Kar se zgodi tu notri, lahko sam razrešim v hipu, tudi če blazin ne bi bilo. A ker vas učim za življenje in ne za čaranje pod nadzorom, ti polagam na srce: najprej premisli, preden izvedeš urok. Vsaj pri urokih, ki jih sam poučujem. Pri OPMS se boste naučili reagirati hitro. Ko boste to znali, boste tudi uroke iz mojega predmeta in vse druge lahko izvajali brez preudarjanja. Praksa dela svoje."
Zadnje besede so bile namenjene večini razreda.
"Joel, svojemu domu si, zavoljo manjših pomankljivosti prislužil 7 točk. Enako kot za Taro Shade velja tudi zate: lahko ostaneš v razredu in pomagaš mlajšim, lahko pa se sprehodiš malo do parka in se naužiješ svežega zraka.

Rachel, ki je sledila Joelu je profesorja kar presenetila z drugim urokom, ki pa mu je sledil še tretji. ((Na forumu uporabljamo angleške uroke, torej izvirnike in ne slovenskih prevodov. A dokler se vsi ne navadimo na to pravilo, bom upošteval tudi slovenjenje)) Ko se je zastrmela vanj je Dior samo naredil zaznamek na pergamentnem listu ter vstal iz naslanjača.
"Avis je bil izpeljan brezhibno in tudi ptice so bile videti prav zadovoljne. Razen seveda tiste, ki jo je dočakala usoda, kakršno si ji namenila." Nasmeh mu je igral v očeh in prešernega obraza je dodal: "Če ne bi nosila te uniforme, te vsekakor ne bi po tem postavil v Gryfondom. A vendar, tako ali tako ptice, ki si jih pričarala nikdar en bodo sprejete med druge in se jim, najverjetneje, ne obeta najlepše življenje. Toda, to ni naša skrb. Tudi drugi urok - super, morda drugič malo nežneje v zapestju, palica pa naj bo v popolnem nadzoru v tvoji dlani. Tvoj varuh je super, a to je profesura profesorja Neelstina, tako da za mnenje boš morala povprašati njega. Izveden pa odlično. Tako da... 10 točk za Gryfondom!"

"Sedaj pa prosim, vsi tisti, ki še niste bili pred tablo, kar drug za drugim, vsak dva uroka iz predmeta urokov in NE iz obrambe pred mračnimi silami. Seveda je znanje tistega predmeta nujno, a tukaj zagovarjate svoje znanje na drugem področju."

Vedel je, da je zamujal, zato je hitel po hodniku, da bi čimprej prišel do razreda ter da profesor ne bi odbil točk njegovem domu. Vrata je hotel odriniti, ko se je spomnil, da bi bilo pametneje, če potrka. Stopil je za korak nazaj in trikrat glasno potrkal po velikih masivnih vratih. Nato je počasi odrnil dveri in vstopil v velik prostor, kjer je bilo nekaj dijakov in profesor Davidson, ki je stal pri tabli in nadzoroval dijake, pri urokih.
"Oprostite profesor zaradi zamude, a nekaj je prišlo vmes. Upam, da ne boste odbili točke domu, zaradi moje napake," je rekel in zrl vanj, skozi temna očala. Sovražil se je opravičevati, še posebaj, če opravičila ni bil dolžan izreči, a ni si smel privoščiti spora, že na začetku leta, še posebaj, ker se s profesorjem nista najbolje razumela.
Opazil je da vadijo uroke v paru in sklepal, da ponavljajo snov prejšnih letnikov, kakor so ponavadi počeli na začetku šolskega leta.
"Če dovolite, bi se pridružil ostalim, če je le še kak učenec ostal brez para ali pa imate zame kakšno drugo nalogo."
Izzivalno se je nasmehnil in čakal, da profesor Davidson odgovori.

Pozorno je poslušala učitelja in ni si mogla pomagati, da se ne bi nasmehnila ob njegovih predsodkih glede plašča in nje, nato pa se zresnila, »Sedaj, ko je že ravno omenil mi je pa res malce žal uboge ptičke, pa saj je bila samo preizkušnja. Pred petimi minutami še obstajala ni, lahko bi bila vesela, da sem ji sploh omogočila tistih nekaj sekund življenja. Boleti jo pa tako ni moglo, saj se je v hipu spremenila v kamen, brez čustev in brez pameti.«, misli so ji hitele po glavi, ko je profesor povedal ocene.
Zadovoljna, ker je svojemu domu prislužila 10 točk je tiho zavzdihnila.
Pri vratih je potrkalo in v razred je vstopil visok in suh fant.
Rachel je presenetil izraz na njegovem obrazu, ko je nekaj govoril profesorju, kakor, da ga izziva, »spozgad, seveda, kaj pa…«, komaj opazno je zmajala z glavo, a pogleda ni umaknila od novo prišleka.
»Zakaj neki nosi sončna očala, saj smo vendar v razredu«, še posebej pa jo je čudilo, da ga še nikoli ni videla, »Ne izgleda ravno mlad, sigurno je eden izmed višjih letnikov, a čeprav obiskujem to šolo že peto leto, se ne spomnim, da bi ga že kdaj videla, verjetno pač nisem bila pozorna, pa še iz spozgada je, za katere se zelo ne rada zmenim«.
Njegova podoba, ki je bila že skorajda malce strašljiva, ji je ostala pred obrazom, ko se je obrnila in brezizrazno gledala proti katedru.

Lenobno se je oziral po učilnici in si med prsti vrtel svojo palico in čakal na učitelja. Medtem se je gugal na stolu ter pogledoval od enega učenca do drugega in pri tem vsakokrat zavzdihnil češ kdaj bo prišel učitelj. Tako je še čakal nekaj trenutkov, ko je naposled skozi vrata le prišel učitelj urokov..
....................
Ni se več gugal na stolu temveč se je mirno vsedel v svoje sedalo in palico položil na klop, ter se zazrl v učitelja, nato pa se vstal in se odpravil v kot učilnice, kjer se je odločil, da bo vadil kar sam. Ti novinci bi alhko še naredili kaj, kar bi kasneje ožalovali, močno obžalovali.. So se mu misli podile po glavi, ko je pogled zopet vrgel na učilnico je opazil Drznvraanovca, ki je vadil z učencem iz doma, ki ga je zasnovala sama Perwola Pihpuff. Oba sta se odrezala kar dobro, še posebej zato, ker sta iz nižjih razredov. Nato pa se je s svojimi očmi, sprehodil do učenke Gryfondoma, ki je prej še ni poznal, a s tem se ni ubadal, medtem ko je njegovo pozornost pritegnila učenka Spolzgada.. Nekoliko dlje je njegov pogled obtičal na njeni palici.. Ta si pa upa, misli, da je nekaj več.. tako kot vsi Spolzgadovci, misli da zna vse in da se mora takoj považiti pred profesorjem.. Je razmišljal, nato pa se je njegov mirni obraz razlegel v posmehljiv nasmešek in svoj pogled je SIndaroth odtegnil od tiste učenke, ki se mu je še malo poprej s svojim čaranjem zdela odlična čarovnica.. A za takšne stvari ni več časa.. Tudi sam moram pripraviti nekaj, kar bo zasenčilo njene majhne čarovnije..
Njeno napihovanje pred učiteljem mu je šlo že pošteno na živce, še posebej zato, ker je svojemu domu pravkar priborila deset točk.. "Prekleto takole nam že ne bodo odnesli pokala", si je zamrmral v brado, ko se je sam zrinil prek učencev nižjih letnikov.. V svoji glavi je že imel popoln načrt predstavitve.. Mirno je stopal proti katedru ob hoji značilnim za Gryfondomovca je s kančkom očesa ujel Tarin pogled in se podcenjevalno nasmehnil, nato pa svoje misli usmeril proti urokom, ki ga čakajo, svojo tisovo palico je odločno izvlekel ter dejal:"Profesor, vam lahko sedaj še jaz pokažem kaj sem se naučil spričo mojih šestih let šolanja", v upanju je pogledal učitelja, nato pa se lotil svoje predstavitve.. S kotičkom očesa je na svoji mizi zagledal pero in si v mislih zamislil njegovo podobo, svojo glavo je izpraznil do zadnjega kotička in dogodke, ki so se zvrstili nedaleč nazaj..
Ko je že zamahnil s palico, pa sta skozi vrata planila dva, kdobi si mislil Spolzgadovca.. Prekleto.. Oba je premeril od peta do glave in se zaničljivo nasmehnil, nato pa se zopet poskušal zbrati.
"Locomotor", je zamrmral in šinil proti peresu. Ostani zbran..Naj te Spolzgadovci ne znervirajo.. Pero je pod njegovo oblastjo prilebdelo, na rob mize, poleg Sindarothove desne roke..Zanimivo, urok še vedno znam izvesti.. S pogledom je prešinil obraze Spolzgadovcev, nato pa nadaljeval. " Wingardium leviosa", je nato izrekel in svoje prej tdrno gibanje roke spremenil v lahkotno zavrtinčeno kretnjo. Ko je bilo pero lahkotno v zraku, je izvedel predposlednji urok, ki ga je imel v planu."Expellimellius", je lahkotno dejal in pero, ki je prej lahkotno jadralo nad njegovo glavo, se je vnelo, najprej po črtah oblike, nato pa se je vnela tudi sredina. Prizor je izgledal zelo veličastno, zdelo se je kot bi kepa ognja mirno potovala na tla, pri tem pa komaj opazno ugašala. Ko je veličastna oblika odgorevala in je bilo pero v višini Sindarothove glave, pa je samo še potiho zamrmral "Evanesco", palico uperil v še tleči kos peresa in ta je izginil, brez vsakršne sledi..
Pogledal je učitelja, nato pa se umaknil na stran in se potuhnil.. Izraz na njegovem obrazu je bil zadovoljen, nato pa so mu lasje padli čez obraz in čakal, da učitelj pove svoje.. Naredil sem dobro.. Upam, da bo to opaženo..

Hannah se je razgledala po učilnici. Tista dva se bosta še 'fentala' če ne bosta pazila kaj delata, si je mislila ko je opazovala učenca ki nista bila iz Gryfondoma, in se nasmehnila, sicer pa meni ne grejo niti najlažji uroki preveč dobro iz rok. ''Diffindo,'' je zaklicala in snop svetle svetlobe je pero razrezalo. ''Ni slabo,'' je rekla, nato pa poskusila izvesti 'Accio'. Skoncentrirala se je na urok in pa nekem času tišine rekla: ''Accio ključavnica'' a ključavnica se ni premaknila. Poskusila je še nekajkrat, a se ni nič zgodilo. ''Očitno sem preveč napeta,'' si je rekla in urok šeenkrat izvedla. Tokrat je ključavnica brez težav prišla do nje. ''Odlično,'' se je razveselila, nato pa zaslišala, da učitelj nekaj govori. V razredu je nastala tišina. Kmalu je Hannah zaslišala, da bo morala pred tablo. ''Hmmm...kateri urok naj pa izberem...oziroma katera dva uroka naj izbedem, da bom prepričala učitelja...'' je rekla, ''ah...se bom že katerega spomnila...'' je optimistično dejala.
S palico je ponovila nekaj gibov, ki so se jih učili, nato pa se postavila v vrsto za ostalimi. Upam, da bom kmalu na vrsti, si je mislila, da ne bom potem jaz ponavljala za vsemi...

Arya je z zanimanjem opazovala fanta, ki je izvajal uroke. 'Ni slabo,za Gryfondomca seveda' si je mislila sama pri sebi.
Sama je začela vročično premišljevati kako se naj čim bolje izkaže čez nekaj trenutkov.Seveda ni smela uporabljati nobenih nevarnih urokov,saj profesor vrjetno nebi bil preveč zadovoljen.Se bo pač morala zadovoljiti z uroki za 'malčke'
'Aha že vem'…si reče in na obrazu se ji zariše –zanjo značilen- zloben nasmešek.
Stopila je pred profesorja in začela.
Malo je pomislila, potem pa tiho rekla 'Avis'.. Nad njo je začela krožiti pisana jata ptic.
'Evanesco', je zamrmrala še enkrat in jata ptic je izginila, po učilnici pa je letala le še ena osamljena ptica.Izgledala je zelo prestrašena in na vsak način je želela pobegniti. Vedela je , da je ne čaka nič dobrega. Arya je usmerila palico vanjo in zakričala ' Furnunculus!!'
Vedela je, da tega nebi smela narediti, ampak jo je vse skupaj preveč zabavalo.
Ptico so prekrili gromozanski turi.Posebno njen majhen droben obrazek.Zaradi prevelike teze, je ptica začela izgubljati ravnotežje in čezdalje bol jo je vleklo proti tlom.
Usmerila je palico proti tlem in vsa navdušena rekla : ' Incendio'. Iz palice je bušnil dolg in eleganten plamen, ki je zadel bljižno mizo.Ogenj je imela rada in z veseljem bi opazovala ptico, ki počasi pada med žgoče plamene zraven pa čivka od nemoči, a zavedala se je da stoji sredi učilnice in da jo opazujejo zgroženi pogledi učencev iz drugih domov.Hitro je palico usmrila proti ptici in še enkrat rekla 'Evanesco', potem je palico usmerila še nad plamene in rekla' Aguamenti',ogenj je bil pogašen.Nazadnje je palico upirila še kopičko prahu na tleh, kjer je še pred nekaj trenutki stala miza in rekla ' Scourgify'. Kupček smeti je izginil in tla so bila spet tako čista, da so se kar bleščala..
Tako, svoje delo je končala in prekleto ponosna je bila nase in njeno znanje.Vedela je, da je svoje delo opravila brezhibno,a je morda pri uporabi urokov nekoliko pretiravala.Ni ji bilo mar kaj si mislijo sošolci.Vrjetno to, da je zelo zlobna.'Pha' in ne motijo se.Taka pač je in zaradi drugih se že ne bo spreminjala.In neglede na vse druge, le živi v Spolzgadu,in se zelo zanima za črno magijo.Le kaj druga pa naj bi pričakovali od nje.Nakratko je pogledala profesorja, se obrnila na petah in brez kakeršne koli slabe vesti odšla do svoje klopi in tiho obsedela.

Počasi je segel po plašč za čarovniško palico, ki jo med počitnicami ni smel uporabiti, saj ni smel čarati izven šole. Pogrešal je čarovnijo in mnogokrat med poletjem, si je želel utišati svoje skrbnike, le z eno besedo, mogoče za večno. A počitnic je bilo konec in sedaj se vrnil na Bradavičarko, ki jo je pogrešal, čeprav je bilo na njej preveč izmečkov.
S pogledom je zdrsel po prisotnih v razredu. Bili sta dve Spolzgadki, eno je poznal, saj je hodila v isti letnik kot on, medtem ko drugo le na videz in je sklepal, da je iz nižjih letnikov. S kotičkom ustnice se je zasmejal, ko je zagledal Drznvraančana in Pihpufčana. Na njih se je vedno rad spravljal, saj se je v teh dveh domovih vedno trlo nečistokrvenežev. Z njima je še imel načrte.
Gledal je naprej, ko je opazil, da ga opazuje neka Gryfondomčanka. Nikoli je še ni videl, kar ga je čudilo, saj je vedno opazil lepe punce, kakršna je bilo to dekle. Opazil je, da strmi vanjo, zato se je obrnil stran in jezno prhnil.
Pusti Gryfondomska dekleta, dovolj jih je v Spolzgadu, te ti le omehčajo srce...
V razredu je bilo še nekaj nezanimiv Gryfondomskih bednikov, polnih poguma in neuporabne dobrote, ki je le zavirala.
Zlobno se je nasmehnil Pihpufčanu in nameril palico, v zaboj, ki je stal poleg njega.
"Reducto!" Rdeč curek je udaril v zaboj, da se je ta razletel na trske in nekaj trsk, se je zarilo čarovniku v tkivo.
"Ups...oprosti, toda sploh te nisem opazil, da stojiš zraven zaboja," je zasikal. "Evanesco," je še izrekel in naperil palico v trske, da so te izginile in ostale so le odrgnine.
Šlo mu je na smeh, a se je zadržal vpričo profesorja in se odločil, da bo poskusil, kaj drugega, bolj varnega...

Arya je gledala po razredu in opazila sošolca iz svojega doma.Ravno se je iživljav nad nekim Pihpuffovcem,in ob pogledu na njegov izraz na obrazu se je ud srca nasmejala.
' No pa le nisem edina, ki je zlobna v tem razredu'

Po predstavi Gryfondomca, ki ga je navidezno poznala, se je na prizorišču pojavila učenka, približno njenih let.
Verjetno bolj zaradi plašča, ki je izdajal, da pripada Spolzgadu, jo je Rachel začela pozorneje opazovati, No pa, da vidimo kako se ta pokaže pri urokih.
Preden je začela, je obraz spačila v nekaj, kar naj bi bilo podobno zlobnemu nasmešku, ali vsaj tako je delovalo Rachel, ta pa je zavila z očmi, ko je videla, da je uporabila isti urok, kakršnega je ona na začetku.
Ko se je znebila že vse razen ene ptice, ji je zadala velike muke, z velikimi turi, pri čemer je Rachel sililo na bruhanje, a, ker očitno dekle ni bilo zadovoljno je mogla še uničevati šolsko lastnino.
To niti ni bilo tako grozno, kakor je Rachel pričakovala od dekleta, saj je vendar Spozgadova. Bolj kot vse, se ji je njena predstava zdela odveč in zelo nagnusna,Bi se mar zgledovala po fantu, ki je izvajal preproste uroke pred njo, čeprav je že šesti letnik.
Rachel je postala nemirna in vedno bolj slabe volje, videla je napake pri vseh in motile so jo bolj kot sicer, Res moram še tukaj sedeti, ali lahko grem tako kot Tara, ampak če grem mogoče zamudim še kakšno zabavno predstavo, ki nam jo učenci tako veseli prikazujejo.
Pogled je zopet usmerila v starejšega Spozgadovega fanta, ki se je spravljal nad Pihpuffčana, Pha ni videl, da stoji zraven zaboja ja in Albus Dumbledore je svetovni prvak v baletu, nasmehnila se je in pogled usmerila v profesorja, ki je vso svojo pozornost posvečal dijakom, ki so izvajali uroke pred njim.

Remusa je pogrelo. Hotel je pokazati temu Spolzgadovcu, ki se je izživljal na Joeyem. Že je pograbil za palico in jo nameril v Spolzgadovca a si je v zadnjem trenutku premislil. Nenazdanje je bil razred poln učencev in tu je bil tudi profesor, tako da se Joeyu res ni moglo dogoditi nič resnega. Za trenutek se je z očmi srečal z Joeyem in se mu nasmhnil. Vedel je da Joey obvladuje situacijo in da ne potrebuje pomoči. Pospravil je palico in se naslonil nazaj ter počakal na to kaj bo storil Pihpuffovec. Temu Spolzgadovcu pa bo že še pokazal. Čeprav je bil sam čistokrven je resnično preziral to njihovo obsedenost. Ob boljši priložnosti se bosta že še pogovorila. In za Remusa bo govorila samo njegova palica. Nekja trenutkov bo še počakal, da vidi kako bo Joey reagira nato pa se bo odpravil iz učilnice, saj je imel že dosti vsega in si je nujno moral zbistriti misli.

Keisha Leah je prišla v učilnico urokov. Videla je, da je notri že veliko učencev. Pristopila je k profesorju:« Se opravičujem, ker zamujam, upam, da ne boste domu odvzeli točk.« je dejala, osramočena zaradi svoje netočnosti. Vendar tega ni pokazala. Njenemu domu je pritičala točnost in vestnost. Še posebej ji je bilo hudo ko se je razgledala po učilnici in zagledala nekaj Spolzgadovcev in tudi Drznvraanovca. Toda zbrala se je in začela poslušati profesorja, ter ponavljala uroke, ki se jih je naučila v vseh petih letih.

((Ok vem, da je kratko, se bom drugič bolj potrudila))

Pustil je Pihpuffčana samega z nekaj odrgninami in upal, za njegovo dobro, da ne bo dobil kakšen urok v hrbet. Tedaj je opazil kako je kos lesa uperjen vanj, natančneje čarovniška palica v rokah Drzvraančana. Njegov pogled je bil besen, ker je Alucard poškodoval njegovega prijatelja, a ta se je le poigraval z mislijo, če bo imel dovolj poguma, da ga napade. Njegovih rdečih oči, ki so zrla v Drzvraančana, se ni videlo skozi temna očala, a pogled je bil izzivalen. Sekunde so vlekle in Spolzgadovec je čakal, da se kaj zgodi, a je njegov izzivalec pobegnil skozi vrata učilnice.
Rad imam Drznvraančane. Vedno tako pogumni in brezglavi, nikoli ne premislijo preden kaj storijo in kasneje stvar obžalujejo. Toda ta ne bo odšel brez kazni. Nihče ne uperi palice vame in odide nakaznovan.
Jezno se je namrdnil, saj se stvar ni iztekla kakor je hotel in ura je ponovno postala dolgočasna. Komaj je čakal na uro Obrambe, njegovega najljubšega predmeta.
Ponovno je opazil, da nehote strmi v Gryfondomko, katere še ime ni vedel. Spet si je dopovedoval, naj jo pusti pri miru, a tokrat se je odločil, da ne bo ubogal glaska v glavi.
"Orhideous." Pričaral je šop najlepšega cvetja, najrazličnejših barv in oblik.
"Mobiliarbus", je še izrekel dodaten urok in s palico napotil cvetje k mizi, za katero je sedela Gryfondomka. Nasmehnil se ji je in s tem pokazal štiri ostre vampirske zobe, ki so izstopali med ostalimi.

[Lepo pišete, lepo :D:D ]

Profesor se je usedel nazaj v svoj temno zelen naslanjač, ter z enim očesom nadzoroval dogajanje v razredu, z drugim pa zbrano opazoval Sindarotha, med izvajanjem njegovih urokov. Odločil se je sicer za lažje uroke, a njih popolna izvedba je bila prav tako kar zapletena. Pravzaprav je bil lažji samo urok lebdenja, ki je bil izveden mirno in s popolno kontrolo. Lahko je videl, da je Sindaroth napet in vedel je, da razlog za to zagotovo ni to, da je poklican pred tablo - toliko je svojega varovanca že še poznal. Nenazadnje se je šolal že šesto leto na Bradavičarki. Ko je tako izvedel še zadnji urok, je Dior odobravajoče prikimal: "Zelo dobro Anthirien, zelo dobro. Pravzaprav na tvoje čaranje v teh urokih nimam pripomb, vidi se, da si upošteval tisto, kar sem svetoval že tvojim predhodnikom: mehko zapestje a palica v popolnem nadzoru. Tako da, prislužil si Gryfondomu novih 10 točk! Po uri te prosim, da se oglasiš v kabinetu. To ti rečem kar sedaj, ker se utegne zgoditi, da bi pozneje pozabil."

Za Sindarothom je prišla na vrstvo Spolzgadovka Arya Malfoy. Izvedla je dolgo serijo med seboj smiselno povezanih urokov. Njena izbira mu ni bila povsem povšeči, a niti ni pričakoval, da si bo Spolzgadovka izbrala kaj vsakdanjega ali vsaj malo nesprevrženega ( ). "Malfoyeva, ne odobravam tvojih prijemov in izbire nekaterih urokov in zagotovim ti lahko, da pri meni ne boš deležna poučevanaj tebi očitno ljubih urokov, zatorej se utegneš tule še kar dolgočasiti. Ampak, če ocenjujem samo izvedbo urokov: niti ni tako slabo. Pravzaprav je pomankljivosti samo nekaj in vse so povezane z izgovorjavo. Naslednjič, naj bo urok še tako podel ne kriči urokov. Sprostiš preveč energije in urok ni tako močan, kot bi lahko bil. Ni natančen, ni efektiven. Celo šepet je dovolj. Palica bo ubogala tvoj 'ukaz' pa čeprav zašepetaš, ohraniš zbranost in eneregijo in je toliko več vprežeš v samo izvedbo uroka. Tako da, za to pomankljivost tokrat 8 točk za Spolzgad!"
Ob teh zadnjih besedah ga je prekinil pok v zadnjem delu učilnice. Videl je Hellsinga ter Joela.
"Hellsing, pred tablo. Ne vem kaj ti roji po glavi, da se spravljaš 'ponesreči' na sošolce. Če že želiš prikazati svoje znanje, sem za to, da te ocenjujem jaz."

Ko je povedal do konca so se vrata učilnice ponovno odprla in vstopila je Keisha. Opravičila se je, profesor pa ji je le dejal: "No, brez skrbi. Točk danes ne odbijam, razen če ne boste kršili kakšnega drugega pravila, poleg zamujanja. Tako da, Keisha, lahko ostaneš kar pred tablo, pa nam boš predstavila svoje znanje. Samo da opravi gospodič Hellsing..."

Profesorja je Alucardov izbor urokov naravnost presenetil in ni si mogel kaj da se ne bi zasmejal: "No no, Hellsing, to pa je bilo nadvse galantno. Nad izvedbo urokov se ne morem pritoževati, saj je bila izvedena popolno, takisto tudi sam izbor teh urokov. Za tvojo izvedbo domu podeljujem 10 točk, sedaj pa upam, da boš tako vljudnost in kavalirstvo prikazoval tudi do konca ure in drugih ne boš motil pri njihovi demonstraciji znanja."

[Prosim, da se, v poljubnem vrstnem redu, sedaj predstavijo še: Hannah, Keisha, Portlin, Candy (svoj urok ki se ga je naučila med uro) ter VSI ostali, ki so se še prijavili k predmetu a se v razredu še niso prikazali.]

Hannah je stala v vrsti in čakala da ona pride pred učitelja in ga očara. Joj sem samovšečna, se je v mislih okarala Hannah, saj nisi iz Spolzgada. Hannah je Spolzgadovce sovražila, nikoli pa ni vedela zakaj. Najbrš zato, ker Spolzgadovci sovražijo Grifondomovce.

Kmalu je prišla na vrsto. Odločno in pogumno je stopila pred učitelja. Bila je prepričana vase. Najprej bom izvedla osnovni priklic, si je mislila in se sploh ni menila za hrup v razredu. Popolnoma se je zbrala. Malo je zamižala, nato pa naenkrat odprla oči in zaklicala: ''Accio knjiga!'' Najprej je mislila, da ji spet ni uspelo, a začuda, knjiga je poletela k njej. Hannah se je v zadovoljstvu nasmehnila. Pograbila je knjigo in jo položila na učiteljevo mizo.
Sedaj pa pride na vrsto še drugi urok, si je mislila, uporabila bom pa...uporabila bom pa... Hannah ni vedela katerega bi izvedla. Malo je zardela v obraz, nato pa se spomnila, že vem! Izvedla bom 'Waddiwasi' in to zato, ker me ga je lansko leto naučila tista šestošolka in se ga še nismo učili. Mogoče bom tako očarala učitelja... je optimistično pomislila, ali pa tudi ne...
Spet se je zbrala. Kar naenkrat pa rekla: ''Waddiwasi!'' Njena palica je izstrelila predmet. Nato se je obrnila proti učitelju in počakala na njegove ocene.
Upam da bom svojemu domu prinesla vsaj kakšno točko, je pomislila Hannah, saj uroki za moj letnik niso bili tako slabo izvedeni...

Leia se je po hitrem postopku znašla pred vrati učilnice za uroke. Vstopila je in se obrnila proti profesorju. ''dober dan. Opravičujem se za zamudo, vendar sem komaj danes prišla, zaradi....posebnih okoliščin.'' je bila kratka. Odpravila se je k mizi v zadnji klopi in počakala na nadaljna navodila.

Keisha je stopila pred profesorja. Medtem, ko je čakala na vrsto, je gledala proti dekletu, ki je bilo na vrsti in razmišljala o urokih. Najprej ji je na misel prišel urok Ferula, ki ranjenca obveže s povoji, a v razredu ni bilo nobenega ranjenca. Zato je še malo razmislila in se spomnila uroka Mobiliarbus. Ko je prišla na vrsto je tako srednje glasno rekla:« Mobiliarbus« Potem je zamahnila s palico in posnemala gib, ki so ga vadili pred nekaj časa. Stol, ki ga je začar zaletel se je dvignil v zrak. Potem ga je spustila na tla in dejala: »Reducto.« Stol je razpadel. Potem pa se je odločila, da ga bo popravila in dejala je: » Reparo.« Stol je bil spet cel in v prvotni obliki. Potem pa je Keisha dejala še: » Avis.« in pojavile so se lepe modre pojoče ptice, ki so hitro odletele skozi okna učilnice.

Leia je odšla do katedra in medtam razmišljala, katere uroke bi predstavila. ''Serpensortia!'' je tiho zamrmrala in pred njo se je pokazala kača. Le to je nekaj časa pustila, da se je zvijala naokrog, nato pa zamahnila s palico, da je kača izginila. Zatem se je odločila za urok ''Orchideos!'', ki ga je spet le tiho zamrmrala, in iz palice so na 'zrasle' orhideje. Njihov vonj je bil omemen. Emm je frcnila s palico in rože so izginile, kt poprej kača. Leia se je sedaj odločila za malce drugačen urok. Zbrala se je, nato pa šepnila :''Expecto patronum!'' iz palice ji je šinila mlada volkulja, ki jo je nekaj časa vodila po razredu, nato pa spet končala urok in se odpravila nazaj v klop.

Rendver je tekel na vso moč ter z vso hitrostjo po četrtem nadstropju do tretjega. Zavedal se je, da so se začeli Uroki ampak vseeno prestopiti je moral še celo stopnišče katero je rado spremenilo svojo smer ter tako je bilo tudi tokrat le par milimetrov do druega nadstropja si je izbralo četrto nadstropje a Rendvel kateri je po pravici pipadal Gryffindomu se je v skoku pognal ter pristal na hodniku tretjega nadstropja nato pa se je pognal do vrat ter prispel ravno takrat, ko je profesor začel razlagati pravila njegove prve ure. Toda, ko jh je končno dokončal svoje besede se je spravil v levi kot učilnice proti nekakšni stari omari, ki je imela steklena stekla in iz katere se je že luščila rjava barva. Izpraznil si je misli o praznem želodcu, hrupu v razredu ter o njegovi prekleti rodbini ter se vedno bolj začel osredotočeval na omaro. Nato pa je z hitrim gibom segel po svoji palici ter naredil lahen, lenoben zamah in hkrati zašepetal:
"Wingardium leviosa"
Ter starodavna omara se je nenadoma dvignila kakših deset palcev višje nato pa jo je Rendver spustil nazaj na trda tla. Rendver pa se je razgledal po učilnici, da bi našel kakšen nov predmet, ki bi ga bilo vredno uročiti. Usredotočil se je na nek oder stol ter ga kmalu do sebe priklical z besedo:
"Accio moder stol".
Nato pa se je odločil, da izvede kletev pudingastih nog ter spregovoril:
"Tarantallegra"
Da je le ta začela močno skakati okoli Rendverja a po parih sekundah jo je le ta na tiho šepnil:
"Finite Incantatem"
Nato pa se je z nasmehm odpravil proti profesorju ter se obrnil proti kredi, katero je učitelj uporabljal z pomočjo čarovniške palice.
Pozorno je opazoval kredo katera je bila okrogla in bela ter še precej dolga nato pa spregovoril z tihim glasom ter z zamahom katerega se je naučil že v drugem letniku:
"Wingardium leviosa"
Nato pa jo je premaknil proti tabli ter jo usmeril v zrak kjer je v njo ustrelil novi urok pod imenom:
"Tarantallegra"
Da je reda začela poleesovati v ritmu valčka po celi učilnici a, ko je končno prišla nazaj je Rendver izstrelil vanjo urok:
"Finite Incantatem"
Ter se nazadnje le obrnil proti učitelju.
Nato pa je Rendver palico previdno pospravil nazaj v žep ter stopil do učitelja, da bi mu pokazal njegovo predstavo. Hitro je potegnil palico ter jo usmeril proti svoji torbi ter z jasnim tihim glasom spregovoril:
"Accio učbenik za Uroke"
Ter učbenik je poletel proti Reuthu kateri pa je vanj izstrelil urok Plahnus, da je le ta pomanjšal knjigo. Malo zatem pa je izgovoril še zadnjo besedo poimenovano:
"Engorgio"
Ter se pozorno zazrl v učitelja.