Kabinet urokov

Marius Mally je pridno poslušal profesorja in se pripravljal na izvajanje uroka, ki ni bil pri predmetu OPMS, drugače rečeno Obrambe Pred Mračnimi Silami. Pri sebi se je globoko potopil v svoje misli in iskal primeren urok, za se pokazati profesorju Davidsonu, učitelju urokov. Ko je razmišljal je hkrati držal palico in se pripravljal nato. Nato se je spomnil uroka, ki so se ga lani naučili proti koncu šolanja.
" Accio vaza!" je dejal in is palice je švignil ognjeno rdeči curek proti vazi, ki je stala na vrhu neke omare. Mally je vazo premaknil do profesorjeve mize in jo pripravil na urok razbijanja, po imenu Sesui.
" Reducto!" je glasno zavpil proti vazi, ki jr brezpremično stala na leseni mizi. Najprej se ni iz palice premaknilo nič, niti bežen dimček ali kaj drugega. Marius pa je pri sebi čutil moč, moč katera je stala v temu uroku.
" Ta bo dobro izpeljan." je dejal.
Palico je še močneje stisnil in se globlje zamislil ter pripravil moč v uroku.
" Daj! Reducto!" je glasno zavpil in takrat je slišal v ušesih ptičje krike. Iz palice je nato švignil curek, živo oranžne barve, ki je odletel proti vazi na mizi. Marius je čutil moč, ki je čez nekaj desetink vazo rastreščila na dele. Upal je, da bo bil profesor Davidson zadovoljen z njegovim urokom, saj če ne, bo imel slabe ocene pri njemu. Marius si je vedno pravil:

Pomeben je prvi vtis! ČE tega ne narediš odličnega in se prestaviš v pravi luči, s tabo ni nič!

To so bile njegove besese, katere si je zamislil sam in si potem mnogokrat govoril. Ni se preveč zavedel z uspešnostjo prvega uroka, več modrosti bo moral uporabiti pri drugem. Skušal bo uporabiti urok gorenja, imenovan Expellimellius. S pogledom je poiskal po veliki učilnici, stvar, ki bi jo lahko zažgal. Bilo je dosti stvari, ampak kaj ko mladi Marius ni vedel katero lahko in katero naj uporabi. Nato si je zbistril misli in dejal
" To bom uzel! Accio pero!" je zavpil in zopet je ognjeno rdeči urok švignil proti peresu in ga dokaj hitro odnesel proti njemu. Postavil ga je na mizo, pripravil palico in glasno zavpil.
" Expellimellius!" je zavpil in čakal na potek uroka. Najprej ni bilo nič, nato pa se je naenkrat paličin konec zasvetil in ven je švignila ognjena krogla, rdeče oranžne barve, proti peresu.
Čakal je, čakal je močno, da vidi kaj bo naredil njegov urok, njegova kletev. Nato je urok priletel in pero se je zasvetilo in čez nekaj trenutkov zgorelo, da je ostala samo sredica. Mally se je nasmejal in spravil palico, da bi počakal na besede in oceno profesorja Davidsona, kateremu je pokazal uroke iz petega letnika.
" To je to! Dva uroka, Expellimellius in Reducto!" je dejal in se nasmejal.

Korakal je po hodniku, plašč je plapolal za njim. Ker ga ni bilo na prvi uri urokov, je sedaj moral opraviti preizkus kar v kabinetu. Postavil se je pred vrata in trikrat potrkal, nato pa vstopil. Počasi je stopil naprej, ko je njegov pogled obstal na Mariusu, ki je ravno nekaj čaral.
"Marius, kaj pa ti počneš tukaj,? ga je začudeno vprašal, da bi vzbudil njegovo pozornost," hočeš reči, da znaš čarati ali pa si se prišel le prilizovati učitelju."
Namenil mu je enega tistih zaničevalnih pogledov, katere je prihranil le za izbrance.
"Ko sem prej na hodniku videl Potterja, se mi je zdelo, da mu nekaj manjka in sedaj, ko tebe vidim tukaj vem kaj. Nikjer nisem videl njegovega kužka, ki bi mu vdano sledil."
Zdolgočaseno se je naslonil na steno.
Če je ta črv tukaj, potem morajo biti tudi nekje blizu ostali bedaki.
Skoraj se je nasmehnil, ko je Mally končal urok. "Torej le znaš čarati, uničil si vazo in zažgal pero...ob tvojem znanju se skrije sam Temni čarovnik. Bi se lahko dobila kdaj izven pouka, da bi še meni kaj pokazal," je z mirnim glasom rekel. "Sedaj se pa spelji in poišči svoje prijatelje, preden pomislijo, da se je ubogi Marius spet izgubil," se je posmehoval.
Obrnil se je stran od njegovega nabuhlega obraza, da bi si prihranil nočne more in čakal na profesorja, da spregovori.

Izza vogala je prišla še Nymphadora, stopila skozi stežaj odprta vrata in naletela na spolzgadovca. Nasmehnila se je, njeni lasje pa so iz rožnate hitro preskočili na rumeno, barvo njenega doma.
Pomilovalno se je nasmehnila ubogim lasem spolzgadovca in celotnemu izgledu manjšega gryfondomovca, preden je z vedrim glasom pozdravila profesorja.

Dedalus je po hodniku pridrvel do vrat kabineta. Potrkal je in jih odprl. Leno je vstopil, ter se prijel za palico.V njemu je zagledal veliko učencev. Bila je tudi mlajša Pihpuffovka, kateri se je sramežljivo nasmehnil. "Sem Diggle Dedalus" je dejal, kot v predstavitev. Nasmehnil se ji je ter se obrnil in razgledal po kabinetu. Kabinet mu je bil všeč, prav tako je bil učitelj urokov zelo v redu.

Lola si je na rame zavrhala torbo in vstopila. Tam je bilo že nekaj učencev. Med njimi je opazla tudi nekega Pihpuffca, ki se je pogovarjal z dekletom, ki ga prav tako ni poznala. Postavila se je poleg njega in se razgledala po kabinetu. Bil ji je nenavadno všeč. Nekako domače je deloval in Lola je takoj ugotovila, da ji bo ta predmet všeč.

Selene je polno otovorjena brcnila v vrata kabineta, da so se treskoma odprla. Saj bi uporabila kljuko ali pa palico, ampak imela je polne roke, tako da se ni preveč sekirala. Stopila je naprej in prtljago z viška spustila na tla. Zoprn zvok jo je opomnil, da ima oziroma je imela v kovčku tudi lomljive stvari.
"No ja, saj ni tako slabo..." je dejala sama pri sebi, ko se je razgledala. Najprej je palico usmerila proti vratom, da so bila zopet kot nova, potem pa se lotila majhne prenove.
Odstranila je težke temne zavese, nepotrebno navlako in kopico prahu. Nad veliko omaro se je spravila s številnimi uroki, tako da jo je bilo nemogoče odpreti. Vanjo jo je profesorica spravila številne pripomočke in knjige, ki so bili tudi prej v skrbno zaklenjeni skrinji.
Ko je končala v kabinetu, je odšla še v učilnico in tudi tam najprej v prostor spustila obilo svetlobe. Na stene je razobesila številne slike posledic ponesrečenih urokov, ki so bile vse prej kot prijetne. Ko je do konca pospravila, je nad tablo obesila še priznanje Mojster urokov, potem pa se vrnila v kabinet.
Skuhala si je kavo in začela pregledovati predvideni učni načrt. Ko je končala je bil ves popisan z rdečim črnilom - veliko stvari je črtala in jih zamenjala z zahtevnejšimi. Vseeno se je skušala zadržati, saj vedela, da bo morala učni načrt na koncu prilagoditi učencem.