Gryfondomska dnevna soba

Hannah je prišla pred portret debele gospe. Sploh se ni mogla spomniti gesla. ''Le kaj že imamo za geslo,'' se je na glas spraševala, ker je pozabila geslo, ki so ga pred kratkim zamenjali. Končno se ji je posvetilo. Nasmehnila se je in povedala debeli gospe geslo in vstopila v dnevno sobo.
Tam je bilo nekaj študentov, a dnevna soba ni bila čisto polna. Pogledala je malo po dnevni sobi, nato pa se je namestila na naslonjač in malo zadremala, saj je bila malo utruena pa še dolgčas ji je bilo. Ko bi le kdo prišel, da bi se vsaj pogovarjala z nekom če ne drugega, je potihem upala Hannah, med tem pa so se ji oči počasi začele zapirati. In kmalu je zadremala...

...Ko se je zbudila iz dremeža sploh ni vedela koliko časa je spala in koliko je sedaj ura. Opazila je le, da je popoldne že začelo prehajati v večer, saj se je že temnilo. Pomela si oči in na široko zazehala. ''Tale spanec mi je pa prijal,'' je zamrmrala Hannah, ko se je še dokonca prebujala. In kaj zdaj? se je v mislih vprašala in upala, da bo kmalu v dnevno sobo vstopil nekdo, ki se bo pogovarjal z njo, saj je bila že naveličana tega, da je tiho...

Počasi se je premikala do portreta, se tam vstavila in zrla v smešno gospo na njem.
Vedno jo je zabavala, s svojim govoričenjem, ki je vsakemu šel skozi eno uho notri, skozi drugemu pa ven, a tokrat je bila Rachel preutrujena, da bi ji rekla karkoli drugega kot geslo.
Gospa se je nejevoljno premaknila in jo spustila notri, a še kar ni ostala tiho.
Rachel se je tiho zvlekla v dnevno sobo, se naslonila na naslanjač poleg mlajše učenke in se prepustila svojim mislim.
V sobi je bilo kar nekaj učencev, a še najbolj zanimiva ji je bila punca, ki je sedela oziroma spala poleg nje.
….Verjetno jo je kar zmanjkalo v naslanjaču….
Hotela se je že posvetiti knjigi, ki jo je zvlekla iz svoje torbe, ko se je mlajša učenka naenkrat prebudila.
Zmedeno je pogledala naokoli in si nekaj mrmrala v brado.
Rachel si ni mogla pomagati, da se ne nasmeje, temu zmedenemu otroku. Malce se ji je približala in ji tiho prišepnila, »Ja dobro jutro, brez skrbi, mislim, da ni nihče drug opazil, da si malce zadremala«.
Na veliko se ji je nasmehnila, »Aja mimogrede, sem Rachel Whitwell in če po resnici povem, nisi edina, ki je tako utrujena, da bi najraje na naslanjaču zaspala, v bistvu je kar udobno tukaj, kajne«, malce jo je zbodla s komentarjem, a ni hotela biti nesramna, zato je pripomnila, »Kateri letnik pa obiskuješ?«

Hannah je opazila, da se je na naslonjač zraven nje usedlo dekle, ki je bilo vsaj po videzu iz višjega letnika. Ko jo je dekle ogovorilo, si je mislila: Ah vsaj nekdo se želi z mano pogovarjati, ne pa da sem samo tiho... Usedla se je malo bolj pokonci in si še malo pomela oči.
''Jah...bila sem zelo utrujena pa me je zmanjkalo kar tukaj, na naslanjaču, ki je res prav udoben, mogoče je še boljši od postelje,'' je začela Hannah.
Vstala je in se malo pretegnila, nato pa se nazaj usedla. ''Jaz pa sem Hannah, Hannah Brown,'' je podala roko Rachel, ki se ji je predstavila, ''me veseli!''
Po kratkem premoru je povedala: ''Obiskujem pa tretji letnik. In ti? Sicer pa sklepam, da si iz višjega letnika kot jaz,'' je še dodala Hannah. Prijetno dekle, so bili njeni prvi vtisi o Rachel. ''Katere predmete pa obiskuješ, če smem vprašati?'' jo je vprašala Hannah in počakala, da ji Rachel pove...

Punca ji je postajala vedno bolj zanimiva….pa še zgovorna je…..
Prijazno se ji je smehljala in jo poslušala….torej je res mlajša, šele tretji letnik, no ja, toliko mlajša pa spet ni…..
Segla ji je v roko, nato pa odgovorila na njena vprašanja, »Jaz obiskujem peti letnik, hja letos nas čaka mala matura, ampak bomo že«, živahno se ji je nasmehnila, utrujenost je izginila.
»Predmete?..hm…zmajeslovje, obramba, napoje, uroke, astronomijo in spreminjanje…ja to so vsi…. pa ti? Imaš najljubši predmet? Jaz si nekako ne morem izbrati najljubšega med temi, vsi so po svoje zanimivi in uporabni«.
Utihnila je in se razgledala po dnevni, še vedno nista bili sami, a to Rachel sploh ni motilo.
»Gryfondom kaj? Si si vedno želela biti gryfondomka, ali si upala na kakšen drug dom?«

Opala, si je mislila Hannah, saj ni toliko starejša od mene. Samo dve leti, sem že mislila, da je več. Ah...kaj hočemo...videz včasih vara...

''Ja imaš prav...'' se je Hannah spet posvetila Rachel, ''v petem letniku je mala matura,'' je zase ponovila in jo vprašala: ''Katerega predmeta te je pa najbolj strah oziroma ti ne gre najbolje in kater predmet misliš, da boš izdelala najbolje?''
Upam da se ji ne zdim preveč radovedna, si je potihem rekla Hannah in poslšala, kaj bo povedala nasmejana Gryfondomka Rachel.
''Jaz obiskujem uroke, obrambo pred mračnimi silami, spreminjanje oblike in napoje. Pa se mi zdijo vsi zelo zanimivi in bi tudi jaz težko izbrala najljubšega. Najbrš bi bili to napoji...ampak to velikokrat spremenim...danes je ta, jutri bo pa drug,'' je na vprašanje odgovorila Hannah. Ko jo je petošolka vnovič nekaj vprašala, si je Hannah vzela nekaj časa za premislek. ''Hmm...če lahko priznam pravzaprav prihajam iz bunjkeljske družine in sem za domove zvedla šele takrat, ko sem prvič prišla na Bradavičarko pred nekaj leti in si sploh nisem mogla nič želeti. Sicer mi je pa sedaj prav všeč v Gryfondomu...Pa ti?''
Po kratkem premoru je nadaljevala: ''Upam da nisem preveč radovedna, ali kot bunkeljni včasih rečejo ''firbčna'' ampak me zanima iz kakšne družine prihajaš ti. Ali iz čarovniške ali iz bunjkeljske ali iz mešane?'' je zaključila Hannah z vprašanjem...

Punca je bila res zgovorna in odprta za teme, kar je bilo Rachel všeč. Počutila se je sproščeno ob njej, mogoče zato, ker je malce mlajša, a to ni bil razlog, da bi se Rachel do nje vedla nespoštljivo.
Še bolj se je namestila v naslanjač in poslušala osebo poleg nje, večkrat ji je hotela kar takoj odgovoriti, a bi jo s tem prekinila, zato se je raje zadržala in počakala, da Hannah pove do konca.
Nekaj sekund po končanem govoru punce, je Rachel ostala tiho in zamišljeno strmela predse.
….Sem si vedno želela biti v Gryfondomu?…tudi ona izhaja iz bunjkelske družine, zanimivo, me vsaj ne bo obsojala, ker nisem čistokrvna….
Zdelo se je že kot, da se je zgubila v svojih mislih, ko se je njena glava le obrnila k punci.
»Glede predmetov, pa ne, da se bojim, ampak najmanj mi je všeč učitelj za Obrambo, s tem se mi tudi sam predmet zdi nekoliko manj zanimiv, kar pa ne vpliva na mojo oceno.
Najbolj zanimiva sta mi pa hm…mogoče zmajeslovje ali astronomija«.
Rahlo se ji je nasmehnila in globoko vdihnila, »Recimo samo tako, da nisem bila presenečena, ko me je klobuk izbruh poslal v ta dom«.
Razgledala se je po prostoru, pogled se ji je za kratek čas vstavil na vsakem posamezniku, ki je bil tisti trenutek v dnevni.
Ne, da bi se obrnila nazaj k Hannah je odgovorila še na zadnje vprašanje, » Brez skrbi, nisi preveč radovedna, slej ko prej me vsakdo to vpraša, izhajam iz mešane družine«.
Nasmešek je izginil iz njenega obraza, prav tako besede, ki so maloprej zletele iz njene ustne votline.
Tiho je zrla čez okno in se ne trudila postaviti še kakšno novo vprašanje.


(jah hanči, na občutljivo temo naju je zanesl )

Hannah je pogovor z Rachel zelo ugajal. Punca se ji je zdela sproščena in prav nič je ni motilo, da se pogovarja z osebo, ki je mlajša od nje.
...Zelo zgovorna je in prijazna pa prav nič sramežljiva... si je mislila Hannah, med tem ko je poslušala Rachel ...ali pa te sramežljivosti samo še ni pokazala...

''Jah to je ponavadi tako,'' je začela Hannah, ''če ti učitelj ni všeč, ti tudi njegova razlaga ni zanimiva. Tako je povsod...'' je še dodala.
Hmm...torej jo ni presenetilo, da je prišla v ta dom...to pomeni, da je to tako rekoč kar pričakovala... je potihem razmišljala Hannah in preslišala začetek Rachelinega odgovora na njeno vprašanje. Hitro je nehala razmišljati in se posvetila Rachel, ki ji je pripovedovala.
''Torej si iz mešane družine,'' je Hannah bolj zase kot za Rachel še enkrat ponovila dekletine besede. ''Jaz sem pa iz Bunjkeljske družine. Sicer sem se prej šolala na bunjkeljski šoli, nato pa je prišlo pismo in me ''odrešilo'' bunjkeljskega sveta, če se smem tako izraziti. Tam nisem imela nobenih pravih prijateljev in vsi so mislili, da sem čudna, vključno z učitelji in vsemi kar jih poznam,'' je Hannah zaupala svojo zgodbo Rachel. Skoraj ji je šlo na jok, ker je šele tedaj ugotovila, da res ni imela pravih prijateljev in da so se ji sorodniki in znanci posmehavali, le da ona tega ni opazila. Trudila se je zadržati solze, a ji je ena vseeno spolzela po licu. Upala je, da Rachel tega ni opazila.
Takoj je navedla pogovor na drugo temo, saj se ji ni bilo v veselje spominjati ljudi, ki so se delali, da so njeni prijatelji, a v resnici niso bili. ''Torej...si tudi ti članica ekipe za Quiddich? Če si, na kateri poziciji pa si in koliko časa si že članica?'' je vprašala Rachel in povedala: ''Sama sem sicer zasledovalka, v ekipi pa sem bila že lansko leto,'' je še dodala Hannah in poslušala, kaj bo povedala njena sogovornica Rachel...

((zakaj občutliva tema??...men se ne zdi...boš že odgovorila ))

Dekle je imelo glavo na pravem mestu, kar je Rachel prepričalo, da je zopet sproščeno nadaljevala s pogovorom.
Čudilo jo je, da ji toliko zaupa, sama se nikoli ni rada takoj odprla tujcem, morali so si najprej zaslužiti njenega zaupanja.
A s Hannah je bilo drugače, dajala ti je občutek varnosti in nekako si vedel, da ti bo vedno govorila resnico.
Opazila je solzo, ki ji je ljubkovala lice, a je raje ostala tiho. Hannah se ji je zasmilila, a namesto, da bi jo skušala potolažiti, se je delala kot, da solze sploh ni opazila in je raje samo odgovorila na zastavljeno vprašanje.
»Quiddich? Ne, nisem ne, čeprav je bila kar nekaj let to moja želja, a nekako nikoli nisem našla čas za to, verjetno bi večino treningov zamudila.
Mogoče naslednje leto. Bomo videli, letos imam še malo maturo, zato še sploh ne bi imela časa. Pa tudi k uram letenja se nisem prijavila, čeprav bi z veseljem naredila nekaj krogov okoli igrišča na metli. Pomoje bi mi šlo kar dobro od rok, pa nočem biti samovšečna.
Zasledovalka? Zanimivo…in ti gre dobro od rok? Sigurno si najboljša od gryfondomcev«.
Veselo se ji je nasmehnila, »Povej…imaš kakšno simpatijo na Bradavičarki? Veliko lepotcev obiskuje to šolo, sigurno imaš sedaj na tono prijateljev, sedaj ko vsi vejo, da nisi čudna, ampak si pač čarovnica«. Zarežala se ji je in upala, da bo Hannah ugotovila, da ni mislila nič slabega.

Vsaj solze ni omenila, je Hannah mislila medtem, ko ji je Rachel govorila o Quiddichu, gotovo je ni opazila ali pa je samo ni hotela omeniti...če jo pa je...jo pa je...sedaj ne morem pomagati...upam vsaj, da me razume...
''Ja...malo maturo bo treba enkrat opraviti...sicer te pa nočem več spominjati nanjo, saj vem, da boš imela z njo še dovolj skrbi in ni treba, da že sedaj razmišljaš nanjo in si z njo beliš lase...'' je dejala Hannah in poskusila pozabiti na vse kar se je zgodilo prej. ''Sicer pa, če še nimaš metle, pa bi vseeno rada letela, si lahko kdaj sposodiš mojo, ki ni tako v slabem stanju kot so šolske. Samo povej mi in ti jo lahko dam za tisti čas, ko jo boš potrebovala, edino, če bi prišlo, do treninga, si boš pač morala pomagati s šolskimi...drugače, ti jo pa z veseljem posodim,'' se je nasmehnila Hannah in naredila malo premora, nato pa nadaljevala.
''Ne nisi samovšečna...lepo je, da razmišljaš pozitivno, saj to pripomore k uspehu...
Ja zasledovalka sem...pa mislim, da nisem najboljša, ker sem bila lansko leto v znanju Quiddicha čisto 'na tleh'...letos se mi zdi...da mi gre pa kar bolje od lanskega leta, ko je bilo moje znanje res naravnost porazno...'' je priznala Hannah.
Ob besedi simpatija se je Hannah zasmejala. ''Ne...ne še...če po pravici povem sploh o tem še nikoli nisem razmišljala...mene je gotovo že kdo opazil, saj se me zaradi rdečih las vidi v največji gneči...sicer pa...sicer sem se pa zadnjič pogovarjala z nekim Sindarothom, ki je tako kot jaz in ti iz Gryfondoma in moram priznati, da je fant zelo vredu...ko pa smo se odpravili v Meryascoveeno pa je bil moj sogovornik Jack Abott iz Pihpuffa in moram priznati, da je bil tudi on kar vredu...ampak da bi bila s kom od njiju par pa takrat sploh pomislila nisem na to...'' ja povedala Hannah in po kratkem premoru vprašala: ''Pa ti? Si že kdaj bila s kom par oziroma si s kom trenutno?''

Navdušeno je pogledala mlajšo učenko, ko ji je ta ponudila svojo metlo.
Na obrazu se ji je narisal velik nasmešek, »Res bi mi jo posodila? Samo za nekaj krogov, potem bi ti jo takoj vrnila, lahko greva že jutri, po pouku, sedaj je že malce prepozno, pa mi boš malce pokazala kako in kaj. Nekaj let nazaj, sem že letela z metlo, ampak samo za nekaj minut«.
Misli so ji odtavale v preteklost, a jo je Hannin glas spet priklical nazaj.
»Uau, torej imaš kar dva kandidata«, veselo se ji je zasmejala, nato pa zresnila ob vprašanju o njenih simpatijah.
Pomislila je na Alucarda in izletu v Meryascoveeno, katerega je večino časa prebila z njim, še vedno ga je skušala pozabiti, sigurno njuno razmerje ne bi uspelo, samo prijatelja tudi ne ve če bi lahko bila. Skoraj prepričana je bila, da ne mara nečistokrvnežev pa še iz Spolzgada je.
Toliko različnih misli se je začelo prepletati v njeni glavi, da je raje čim prej zamenjala temo.
»Ne z nikomer nisem trenutno v paru..em…poslušaj, kaj praviš, da se odpraviva spat in se jutri popoldne dobiva v šolskem parku, če boš imela seveda čas, pa greva malce letat naokoli, kakor se za čarovnice spodobi«. Prijazno se ji je nasmehnila in čakala na njen odziv.

''Ja seveda, z vedeljem ti jo posodim!'' je vzkliknila Hannah. ''Kaj pa je sploh pomembnejše od prijateljev? To je najmanj kar lahko naredim...lahko jo vzameš kadarkoli...v moji potovalki je...zraven nje pa je tudi kovček z različnimi kremami za negovanje...'' Malo je počakala, nato pa se je spet oglasila, da se ne bi spomnila na tisto prej. ''Jaz sem v prvem in drugem razredu obiskovala letenje...letos pa se nisem odločila zanj...in tam sem se naučila osnove letenja z metlo...pa še zanimiv predmet se mi je zdel...'' nato pa se je ugriznila v jezik, saj ni hotela reči, da se ji je kot bunklju to zdelo nadvse zanimivo, ker ni hotela spet pomisliti na to, da je rojena v bunjkeljski družini.
''Ne, ne...to nista izbranca...'' je Hannah oblila rdečica ''...mislim, da sta bolj prijatelja kot kaj drugega. Vsaj za enkrat...če pa bom kadarkoli z enem od njiju par...pa bom...''
Na široko je zazehala... Očitno me bo kmalu spanec premagal... si je v mislih rekla. In kot, da bi Rachel vedela, je predlagala, da gresta spat.
''Mja...imaš prav...spanec me bo počasi premagal. Sicer se mi pa zdi, da je že kar pozno..'' je pogledala na uro in kazalec na njej je bil že krepko čez enajst. ''Ja lahko se dobiva v parku po pouku. Kasneje, pa še vedno lahko narediva kakšen krog z metlami...popoldne sem namreč prosta...če boš imela tudi ti čas...pa še toliko bolje...lepo se bo spet usesti na metlo in mlo poleteti...'' je dodala Hannah, ki je ravno ugotavljala, da že dolgo ni letala.
Vstala je in se napotila proti stopnišču, ki je vodil v dekliške spalnice. ''Torej...lahko noč...in...in se vidiva jutri v šolskem parku po koncu pouka. Lahko noč,'' je še enkrat voščila in odšla po stopnicah navzgor...

Remus se je vsedel na udoben fotelj. A tokrat se ni vsedel pred kamin amapak na fotelj ki je bil v enem izmed kotov a na zelo preglednem mestu. Ko si vstopil v dnevno sobo si ga opazil najprej. Bil je ponosen da je uspel Sporočilo, ki je sedaj veselo na oglasni deski začarati tako da so ga lahko videli samo Gryfondomovci.
Sedaj se mora kdo samo še zanimati za stvar je pomislil in navdušenje je rahlo splahnelo a še vedno je upal na ugoden odziv. Nenazadnje so bili Gryfondoimovci zapriseženi sovražniki Spolzgadovcev in bi jim priložnost da se maščujejo vsekakor morala biti všeč. Remus je upal da se jih bo odzvalo čim več a dokler se ne zglasijo pri njem lahko samo čaka in upa.
Kaj pa če ne bo nikogarje zgroženo pomislil a odrinil te misli in raje mislil na to kaj ga čaka jutri.

»Zmenjeno, lahko noč«, je zaklicala za Hanno.
….Seveda, če bom jutri imela čas….. res lepo od nje, da mi je voljna posoditi svojo metlo, upam, da bova postali še dobri prijateljici…
Nasmehnila se je in udobneje namestila v naslonjač.
Ni se ji dalo do stopnic, ne še, nekaj jo je zadržalo v sobi, ko je mimo nje stopil učenec starejšega letnika in se usedel na fotelj.
Nekaj na njem je Rachel pritegnilo pozornost, bilo je kot, da se je namenoma usedel tako, da bi ga lahko vsi opazili.
…Mogoče koga išče…
Za trenutek, je uzrla, da je pogled usmeril v oglasno desko.
Obrnila se je in zagledala nov napis na njem.
….Ga je v tem času, ko sem se pogovarjala s Hannah on obesil?…se ji je podilo po glavi, ko je počasi vstala in se napotila preko sobe, do sporočila.
Tiho je brala in navzven ostala nevtralna, a notranjost se ji je napolnila z navdušenjem.
….Končno, končno ….končno bomo nekaj storili proti temi nagnusnimi črvi, že prevečkrat so nas imeli za norca, sedaj smo mi na vrsti, da jim vrnimo….
Zloben nasmešek, se ji je narisal na obraz, a je ob misli na Alucarda in Taro hitro splahnel.
….Vsaj večina jih je čudakov, če že ravno vsi niso…
Vso svojo pozornost je zopet namenila fantu, ki je še vedno sedel v naslanjalu.
…Je mar to Remus….
Odločila se je tvegati in vprašati.
Pristopila je do njega in z nežnim glasom vprašala, »Si ti Remus?«.
Zardela je, saj je vedela, da je bilo to zelo nevljudno.
»Aja, mimogrede, sem Rachel Whitwell«.
…tako, je kar je, če je on res Remus, mi lahko kaj več pove o sporočilu na oglasni deski, pa se bom potem odločila, če bi ali ne bi sodelovala pri tem….

Remus je postajal vedno bolj zaskrbljen saj ni bilo še nikogar, ki bi se sploh odzval na njegovo sporočilo, ki ga je obesil na oglasno desko. Nato pa je opazil dekle, ki je bilo leto mlajše od njega, kako je stopila pred oglasno desko in prebrala sporočilo. Upanje mu je napolnilo telo in nestrpen je čakal kaj bo dekle naredilo.
In nato je začela hoditi v njegovi smeri. Zdelo se mu je da je ona prav tako nestrpna kot on sam. "Živjo Rachel. Ja jaz sem Remus. " opazil je rdečico na njenem obrazu in se ji pomirjujoče nasmehnil. "Kaj lahko storim zate?"
Upal je da je prišla zaradi sporočila na oglasni deski, a ni bil popolnoma prepričan in ni se hotel osramotiti, zato je raje začel previdno, ker če Rachel nebi bila tam zaradi sporočila, bi izpadel precej neumno in zaradi tega ni mogel kar začeti razlagati o njem, čeprav se je komaj zadrževal da nebi.
Opazooval jo je in vedno bolj se mu je dozdevalo da bi lahko bila zelo koristna zaveznica. Slišal je da je zelo nadarjena in če še sovraži ozirma ne mara Spolzgadovcev tako kot on... Potem bi se lahko izvrstno ujela. A za trenutek je spet pomislil na Taro. Moral ji bo vse pojasniti in to bo moral narediti čimprej.
Sedaj pa se zberi saj je nočeš pripraviti do tega da nebi sodelovala.

Srce ji je začelo hitreje biti od vznemirjenja, ko je izvedela, da res stoji pred Remusom.
…Kaj naj ga vprašam, kako se najhitreje znebiti spolzgadcev, zakaj je potreboval toliko dolgo, da je sploh ustvaril kaj takega, je bil že žrtev njihovega napada ali pa jih sploh sovraži…jih jaz sovražim?….
Negotovo se je usedla v naslonjač poleg njega in se zazrla predse.
…Si res to želiš Rachel?… kaj pa če bi sodelovala, potem pa, ko izvem zadosti informacij poročam oziroma opozorim…ja samo opozorila bi Taro in Alucarda, saj mi nista nikoli nič hudega storila…kaj je s tabo Rachel, to je izdaja, pa sploh ne veš še kaj ti ima za povedati o tej…tej skupini…
Globoko je vdihnila, nato pa odločno pogledala Remusa, »Zanima me vse o tistem letaku, ki si ga obesil na oglasno desko, no če si ga res ti obesil…že dolgo tega je odkar sem ugotovila, da moramo nekaj storiti z njimi, saj so nemogoči«.
Ni hotela izdati vsega, raje je poslušala kaj ima za reči.

Remus se je nagajivo nasmehnil "Torej te zanima kako bomo "ukrotili" Spolzgadovce? Tale naša skupinica bo vsekakor delovala proti Spolzgadovcem. A to nikakor ne bo vse. Učili se bomo tudi kakšnih urokov in podobnih stvari. Kdaj pa kdaj pa se bomo preprosto spravili na Spolzgadovce." Za trenutek je prinehal govoriti, nato pa nadaljeval "Najbolje bo da prideš in si sama ogledaš stvar, potem pa boš presodila ali ti bo všeč ali ne."
Izpod plašča je vzel košček pergamenta in palico. Zamahnil je in na njem se je pojavilo besedilo. "Tu so navodila kako priti do naše učilnice. Dobimo se jutri po večerji in potem boš videla kako bo vsa stvar potekala. Če se ti bo vse skupajk zdelo zanimivo pa se nam boš pridružila. Te zanima še kaj ?" je rekel in iz obraza ni mogel izbrisati nasmeha. Očitno bo vsaj še nekdo iz Gryfondoma, ki bo pripravljen sodelovati. Rachel vsekakor je sposobna. Moogoče bo potem tudi povabila kakšno prijateljico. .
Bil je prepričan da je tudi Rachel že doživela kakšen slab trenutek z katerim od spolzgadovcev tako kot oni vsi. in ravno to jih je vse družilo. Želja po maščevanju in pravici.

Očarano je zrla v kos pargamenta, ki ga je dobila od Remusa.
…učili se bomo urokov, napadli spolzgadovce, si nisi tega ves ta čas želela, no sedaj imaš priložnost zagrabi jo…. Ji je odmevalo v glavi, ko je še naprej poslušala Remusa.
»Ne, hvala…moram razmisliti, sedaj se bojim, da sem preveč utrujena, hvala za navodila in kaj pa vem, mogoče, se vidimo«.
Še vedno se ni mogla dokončno odločiti, spoznanje, da vsi spolzgadci le niso enaki, jo je pri tem oviralo, a se ga je skušala otresti.
Hotela je prespati zadevo, mogoče jo jutri ne bodo več mučili dvomi in se bo tej novo nastali skupini z veseljem pridružila.
Prijazno se je nasmehnila sogovorniku,»Grem kar v posteljo, lahko noč«.
Odpravila se je proti spalnici in močno k sebi držala pargament.

Remus ni vedel kaj naj si misli o njenih besedah. Je nisem prepričal? Sem jo mogoče prestrašil?? mu je rojilo poglavi in poiskušal je poiskati kje ga je polomil. A na pamet mu ni padlo nič posebnega. Močno je upal da se jim bo vseeno predružila saj so potrebovali nove člane.
"Lahko noč. Jutri je prvi sestanek. Upam da se vidiva tam." je še zaklical za njo ko je počasi odhajala proti dekliški spalnici.
Upam da bo še kdo zainterisiran. je pomislil in se ozrl po GRyfondomovski dnevni sobi. Bila je skoraj povsem prazna in v njem je bila nenavadna tišina. Ponavadi je njihova dnevna soba pokala po šivih od ljudi, smeha in pogovara a tokrat je bilo v njej zelo malo ljudi.
Kot zakleto, pa ravno danes. Poglejte na oglasno desko je kričal v mislih. Ker ni mogel več sedeti v foteljo je začel počasi korakati po dnevni sobi. Ker mu tudii to ni pomagalo se je spet usedel na fotelj. V roke je vzel knjigo o Quidttichu in jo začel zdolgočaseno listati.
Mogoče bo pa kdo še prišel....

James je vstopil v dnevno sobo ter zagledal fanta, ki je stal čisto na drugem koncu prostora. Prepoznal je Remusa, enega njegovih tesnejših prijateljev. "Hej, Remus, kaj pa delaš tam?"se je pozanimal in se napotil proti njemu.
Ko je bil že dovolj blizu da je videl, kaj Remus lista, se je namuznil:"Knjiga, kaj? Priden kot običajno." S temi besedami se je vsedel na fotelj zraven negovega. Bil je december, zunaj je brilo, naletaval je tudi sneg. Fotelj je pomaknil bližje kaminu, si snel rokavice in si nad ognjem ogrel roke.
Tako se mu je življenje vrnilo v zamrle ude in nagnil se je malo na stran, da je bolje videl, kaj je prijatelj tako zdolgočaseno bral. Takoj ko je zagledal zviz, se mu je posvetilo, da knjiga govori o Quidttichu in z malo večjim zanimanjem je začel brati, kar preko Remusove ga ramena. "In, kako gre?"ga je vprašal z veselim tonom ter utihnil, da bi počakal na odgovor.
Ker se pa prijatelj ni potrudil odgovoriti, se je James ogorčeno obrnil ter odšel iz dnevne sobe. Grem malo v gozd... Profesorjem to gotovo ni po godu...

Remus je tako zavzeto bral knjigo da svojega prijatelja Jamesa sploh ni slišal. Občutil je njegovo prisotnost a je bil popolnoma zasanjan z svojimi načrti, mislimi na Taro in seveda besedilom pred njim da je svojega prijatelja grdo preslišal. že lep čas se nista videla in pogovorila in Remus se je z zamudo odzval.
"Hej James! Počaka!" a James je že izginil in Remus je žalostno zrl za njim. Bo že prebolel. Tudi on me večkrat ignorera a jas tega nisem storil namerno. a čutil je da mu nek glasek v glaavi vzbuja krivdo Dobro saj se mu bom kasneje upravičil a sedaj nimam časa
Počasi je vstal iz svojega naslonjača in se razgledal po domači dnevni sobi. Tukaj je bil njegov dom in bil je srečen.
A kako dolgo bo ta sreča še trajal? Črni časi se zgrinjajo nad nas. Počasi se je odpravil za Jamesom da bi ga poiskal in se mu opravičil.
Med potjo se je spet zamislil nad zanjim dogajanjem nad šoli. Vse večje skrivnosti in zla dejanja. obeta se nekaj groznega....