Dnevna soba

Skozi prehod je iz mrzlega hodnika vstopila Narcissa. Prihod v toplo ogreto dnevno sobo je bil pravo olajšanje. Prostor je bil dokaj poln. Hotela se je nameniti proti udobnemu naslanjaču pri kaminu, ko je opazila Avis, Severusa in Luciusa. Pogled ji je na slednjem ostal za hipec predolgo. Kaj počne Avis tukaj? In kaj spet spletkarijo? Po glavi ji je rojil cel kup misli, ki so večinoma imele opraviti z Luciusom in Avis.
Premislila si je. Jezno se je zasukala na petah in se obrnila proti dekliškim spalnicam. Ni imela namena prenašati njunega nesramnega govoričenja. Šla je.

Lucius je gledal kako Snape lista po knjigi, ko je slišal, da je nekdo vstopil. Zavil je z očmi, saj je imel dovolj eksentričnih Spolzgadovk in zadirčnih Spolzgadovcev in je preziral tiste, ki so mislili, da je cel dom njihov. Seveda sebe ni prišteval med take ljudi.
Dvignil je pogled in zagledal Narcisso, ki je stala na prehodu in gledala v njihovo smer. Najprej ni vedel kaj naj naredi, potem pa je zagledal njen pogled, ki se je najprej zadržal na njem, kar si je štel v plus, potem pa je pogledala še Avis.
'Torej vseeno je ljubusumna nanjo,' je pomislil in se skoraj nasmehnil.
Ko je Blackova najmlajša odvihrala iz sobe je za trenutek razmišljal, ali bi šel za njo, pa se je odločil da ne bo. Kakšnega zadovoljivega rezultata ne bi bilo, zato je raje ostal v dnevni sobi, če bi Snape odkril kaj zanimivega.

Za trenutek je zaprla oči, toda nikakor se ni mogla toliko umiriti, da bi za nekaj časa zadremala. Saj ne, da je bilo to ravno varno v njihovi dnevni sobi, toda premakniti v dekliške spalnice se ji pa prav tako ni ljubilo. Zato je le zdolgočaseno zavzdihnila in odprla oči, ter pogledala okoli sebe.
Pametna trojica je še vedno stikala glave skupaj in se nekaj zavzeto menila. Zopet je pomislila, da imajo sigurno nekaj za bregom, ko pa so bili tako zavzeti za pogovor, toda kot že prej, se ji tudi sedaj ni ljubilo ukvarjati s tem.
Nenadoma se je zdrznila, ko je nekdo izgubil živce, ker se ni mogel učiti. Tara je zdolgočaseno pogledala Spolzgadovca in se namrdnila. Kdo pa misli da je...je pomislila in ga opazovala, kako je zavil proti spalnicam. Zmajala je z glavo in videla vstopiti Narcisso ter še neko dekle, ki je očitno ravno prispelo. Obe sta zavili proti spalnicam in ji izginili izpred oči.
Zavzdihnila je in se spomnila na Spolzgadovko z roza lasmi, ki je sedela nedaleč proč od nje. Dolgočasje jo je že toliko prevzelo, da se je odločila, da jo ogovori. Dokaj nespretno je začela:"Tebe pa še nisem videla tukaj. Si ravno prispela?" Svoj pogled je uprla v Jenny.

Ujel je knjigo, ki mu jo je vrgla Avis, ne da bi se trudila, da bi mu jo lepo podala. Sovražno jo je ošinil, nato pa se posvetil knjigi. Z roko je podrgnil hrapavo površino knjige, nato pa jo odprl. Prikazale so se črne črke na beli podlagi, ki so sestavljale besede, te so sestavljale stavke, stavki odstavke in tako naprej...
Pregledoval je vrstice in iskal kaj pametnega, a ni kazalo, da bo našel kaj. Med pregledovanjem se je ponovno zamislil. Tako uroki, kot napoji so mu šli dobro, zato ni vedel, ali naj naredi napoj ali urok. Premišljeval je kaj je lažje, zanesljivejše in manj nevarno. Napoji so mu šli bolje, zato se je odločil, da bo naredil napoj, a preizkusil ga bo nekdo drug. Mogoče kdo izmed dvojice ali pa kak gryfondomec, a ni mogel nakloniti časti blatniku, da spregovori v jeziku Salzarja Spolzgada, očeta njegovega doma.
"Poskusil bom narediti napoj, a vidva mi bosta morala dobiti dobiti nekatere sestavine, ki bojo bile verjetno v kabinetu profesorice za čarobne napoje. Povedal vama bom katere sestavine potrebujem, pravtako pa potrebujem prostor, kjer ga bom zvaril, kjer me nihče ne bi motil."
Zaprl je knjigo in jo vrgl na mizo. Moral je priznati, da rahlo uživa v tem, da sta odvisna od njega in sta ga sedaj morala ubogati, če sta želela, da no skrinja kdaj odprta.

Avis je priprla oči ter se zzrla v Severusa.
"prav," je rekla čez čas z glasom, ki ga je ponavadi uporabljala za kletvice. Ni ji bilo prav, da ji bo ta človek ukazoval. A ker ji očitno nič drugega ni preostalo, je zraven še hitro prikimala ter stisnila ustnice, da ji kakašna misel po pomoti nebi ušla z jezika.
"Glede prostora... lahko svoje zvarke variš v dvorani. Če se malfoy strinja, ti bo pokazal pot. " s pogledom je ošvrknila malfoya, nato pa se spet posvetila Snapeu
"Za sestavine pa napravi recept in jih bom šla iskat sama ali pa z malfoyem, če si bo upal." tokrat mu je lepo podala papir in svinčnik. Poigravala se je z mislijo, da bi mu vse skupaj zabrisala v glavo, ampak potem verjetno nebi dobila tistega, kar si z Luciusom želita.
"In kolio časa misliš packati ta napoj?" je vprašala ter nagnila glavo postrani ter ga tako nekaj časa motrila z priprtimi očmi
"nimamo namreč vse življenje časa Sniv...Snape." Zdnji trenutek se je popravila. vzravnala je glavo ter se zazrla v Malfoya
"Boš šel z mano po sestavine? Si upaš kaj takega, malfoy? Te je dosti v hlačah za tako nalogo?" izzivalno ga je nekja časa gledla. Izzivanje Mlfoya in preziranje Snapea je bilo zabavno. Zelo zabavno.

Malfoy je poslušal Snapea in se nasmehnil, ko je končal.
'Seveda. Rad je bil glaven.. Ko je bil lahko,' je pomislil in pogledal Avis.
'Njej najbrž ni najbolje, ko bo morala svoje šefovsko mesto prepustiti nekomu, ki ima prvovrstno frozuro in značaj.
Pokazal ti bom pot do dvorane.. Ko bomo dobili vse sestavine," je rekel. Ni mu hotel pokazati prej, saj bi se lahko zgodilo, da bi Snape izkoristil njegovo zaupanje, čeprav sta bila dokaj dobra prijatelja.
"Ampak ko boš pacal, hočem biti zraven," je povedal svoj edini pogoj, ki ga je imel.
Potem se je obrnil k Avis in jo prestrelil s pogledom.
"Seveda bom šel s tabo. Da te ne bo strah," je rekel sarkastično in se namrščil. Če bi bila nekaj let mlajši, bi ji pokazal jezik, pa se to ni spodobilo za Malfoya, ki je obiskoval že 5. letnik.

Josh je pošasi in lenobno vstopil v spolzgadovsko dnevno sobo.
Tukaj se je počutil kot doma. Pogledal je po sobi in videl da je v sobi še veliko učencev. Ostro je pogledal fanta z dolgimi rumenimi lasmi. Vzvišeno se je premaknil do njega ter mu dejal:" Sem Josh".
Nato je kakor okamenel ostal na mestu ter gledal še druge ljudi v sobi.
Opazil je tudi dekle, ki se mu je zdela že od nekod znana.
To je Tara. je sam pri sebi mislil in jo ogledoval.
Taro je spoznal že v prvem letniku, ko mu je pokazala pravilen začar lebdenja. Takšne stvari ni in ni pozabil.

[rumenimi lasmi? waw.. ok, če ti tko pravš..]

Lucius je čakal na Avisin odgovor, ko je za seboj zaslišal neznan glas. Preden se je obrnil je zavil z očmi in si predstavljal, kako bo neznanca zradiral s sveta, če mu ne bo všeč.
Iz oči v oči se je srečal z neznanim fantom, ki je bil verjetno star kot on, ampak nikoli ni poskušal navezati stikov. Lucius pač.
"A res? A Josh si?" je vprašal in se namrdnil sam pri sebi nad njegovo vzvišenostjo.
'Tega bo še treba nekoliko zabiti,' je pomislil in ga premeril od glave do nog.
"Jaz pa nisem Josh," je rekel in seveda ni povedal svojega imena. Raje se je obrnil k ostalim dvema, s katerima se je dejansko pogvovarjal in čakal, da kdo kaj reče. Seveda tega ni pričakoval od Josha.

Nekaj časa je zrla v Jenny poleg sebe a ker ji ta ni ponudila nikakršnega odgovora se je le nemirno vrgla nazaj v svoj naslonjač in zmajala z glavo. Mogoče je pa prepotiho govorila...je pomislila in še enkrat pogledala dekle a zanimanje je že zdavnaj minilo, ponavljati pa se tudi ni nameravala. Nekaj časa je z očmi preiskovala sobo, toda tudi tu ni bilo ničesar, kar bi jo zamotilo.
Oči pa so se ji naenkrat ustavile na visokem, suhljatem fantu s kostanjevimi lasmi, ki je pravkar vstopil. Namrščila se je in se poskušala spomniti kje ga je že videla. Pobrskala je po spominu in vedela je, da ga nekako pozna a nikakor ni vedela kam naj ga da. Zadeva ji nekaj časa ni dala miru in tako je s pogledom sledila, ko je pristopil k Luciusu a sčasoma se ji s tem ni dalo več ubadati. Se bo že spomnila...
Zavzdihnila je in nazadnje izza pasu potegnila palico in zamrmrala urok ter pomignila proti spalnicam. Kmalo je pred njo ležala težka črna bukva, ki jo je prejšnji dan izmaknila iz knjižnice, a je še ni uspela prebrati. Z blazinicami prstov je narahlo podrsala po starih, zaprašenih platnicah nato pa knjigo odprla na začetku koder so se lesketale prve zavite črke.

Avis je počakala, da je snape končals pisanjem seznama, ki ni bil preveč dolg. nestrpno mu ga je iztrgala iz rok ter ga na hitro preletela
"To?" je rekla ter postrani pogledala Snapea,nato pa se ozrla še k Malfoyu, ki se je pogovarjal z neznanim študentom.
"Tole mi boš pa drago plačal. "našobila je ustnice, saj je Snapov spisek vseboval nekaj zelo redkih sestavin.
"Upam, da bo napoj deloval. "
če ne bo, ti zavijem vrat si je mislila, a je bila raje tiho. Vstala je ter pogledlala Malfoya.
"Kaj je, blondinec? greš?" je rekla rahlo nejevoljno. Danes očitno ni bil njen dan. najprej ji ukazuje tale Snape, nato pa mora še zanj tvegati glavo in iskati sestavine...
"Počakaj tu;" je rekla Sanpeu na videz prijazno, a je bilo v njenem glasu zaznati odločen ukaz, ki ga je bilo pametno upoštevati. Obrnila se je na peti in z dvignjeno glavo odšla do vrat.
"No, Malfoy! Nimava časa 100 let!" se je zadrla čez ramo ter si popravila pramen črnih las.

Malfoy je pozornost spet usmeril proti Avis, ki je končno dobila v roke listek. Ni videl, kaj je na njem pisalo, toda moralo je biti veliko sestavin, saj je trajalo kar dolgo, preden ga je Snape spisal do konca.
Začudeno je pogledal Avis, ki je omenjala nekaj o plačilu.
'Očitno ni preveč dobro, da naju dobijo, če je Avis razburilo,' je pomislil in se skorajda zarežal. Avis sploh ni bilo težko razburiti. Samo malo neumnega, ali pa malo bolj pametnega se narediš, pa je že utrgana. Sploh ima večji učinek, če nisi Spolzgadovec.
"Blondinec.." je zamrmral tiho, saj ni želel da Avis znori še preden prideta do kabineta napojev.
Na Avisin ukaz Snapeu, naj počaka v dnevni sobi se je le zarežal. Glede na to, da je bil Severus kar zainteresiran za vse skupaj si ga res ni predstavljal, kako bo jo popihal in se nekam skril, ne da bi izvedel, kaj je vi tisti skrinji. Sploh je hotel izvedeti kje je tista skrinja.
"Nimava 100 let.. 99 jih je minilo, ko je Snape pisal seznam.." je rekel in se ozrl. Zarežal se je neznanemu Spolzgadovcu, ki ga je nadlegoval in izginil skozi prehod.

Avis si je olajšano oddihnila, ko se je Malfoy končno spravil pokonci in odšel iz sobe. Odšla je za nim, ter pri tem zavila z očmi.
" ja, blondinec ja..." je zagodrnjala nazaj ter tudi ona izginila iz dnevne sobe.


(kam?)

Rodolphus je pristopal v dnevno sobo. V njej ni bilo skoraj nobenega učenca, razen nekega fanta iz drugega letnika, ki je sedel na njegovem najljubšem naslanjašu. S parimi kletvami, ga je končno spodil da je odšel v svojo sobo. Zleknil se je in ogenj mu je grel obraz. Iz torbe je povlekel knjige. Prva izmed njih je bila Višja stopnja Merlinovega Reda. Začel jo je brati.

Avis je stopila v sobo ter zaloputnila z vrati za seboj. bil je jezna, vendar se na njenem obrazu to ni kazalo. če si dobro pogledal si vseeno lahko opazil, da je bila malce bolj bleda kot običajno i n da je držala ustnice trdno stisnjene skupaj. v nekaj dolgih korakih se je napotila proti oddaljenemu kotu v sobi ter sedla tam a tla. v roke je vuela palico ter iz žepa privlekla eno od pomanjšanih knjižic, jo povečala ter začela brati

(( kok sm zakrnela k tok cajta nism pisala))

Na vratih se je pojavila Bella. S pogledom je zdolgočaseno premerila dnevno sobo in peščico Spolzgadovcev, ki so se v njej zadrževali, nato pa se s počasnimi koraki sprehodila do kamina. Šolsko torbo, ki ji je visela z rame, je malomarno vrgla na tla, sedla v enega izmed naslanjačev in elegantno prekrižala noge.
Izraza čistega dolgočasja na njenem obrazu ni bilo mogoče spregledati.
"A se nameravaš prepisati v Drznvraan?" je pikro pripomnila Rodolphusu, ki je zavzeto tiščal nos v knjige.

Rodolphus je zavzeto pogledal Bello. "Da bi se prepisal v Dranzavraan?" je zaničevalno dejal in vrgel knjigo. "Ne" ji je odvrnil. "Iščem uroke, s katerimi bom preklel, tvojega bratranca Siriusa" je zdolgočaseno vzdihnil. Sovražil je da so se Ravbarji spravljali na njegovega prijatelja, in zdaj je bil čas da jim vrne za zmeraj. Poklical je fanta, ki je stal pred stopnišče. "Moj asistent" je še pripomnil Belli. Dejal mu je naj se postavi na sredino sobe. "Ventus Maxima" je dejal in palico usmeril vanj. Fant je poletel visoko v zrak, nato pa skoraj treščil v sno izmed drugih študentk.

Avis se je zazrla v Belaltrix, ki je ravnokar prišla skozi rata. knjigo je nahitro spet spravila v žep. Blackovi je sicer zaupala, vendar je raje videla, da je o vsem ne sprašuje preveč. Zdolgočasena je gledala Rodolphzsovo predstavo z ubogim študentom.
"finite incantatem" je zaklicala, ko ji je uspelo izvleči palico iz rokava. učenec je varno, sicer malce boleče pristal na tleh. posmehljivo se je zazrla v Rodolphusa:
"Da se nebi slučajno spomnil spraviti se na koga izmed njih. ZA njih imamo drugačne" oči so ji švignile k beli. "načrte" je končasa ter pomenljivo dvignila obrv. nato je z lenobnimi gibi pospravila palico v rokav ter se pobrala s tal ter se naslonila na steno, roke pa je prekrižala na prsih ter narahlo nagnila glavo.

Rodolphus jo je presenečeno pogledal, nato pa dahnil:" Aha". Spet je pogledal v knjigo. "In kako se boš ti znebila Ravbarjev ko se bodo spravili nate?" jo je vprašajoče pogledal. Poskusil je že naslednji urok. "Tureno" je dejal in palico usmeril v kamin. V kaminu je izbruhnil močan ogenj, v katerem, za kar bi Rodolphus prisegel, je videl ples volkov. "Finite" je še dejal in palico spet usmeril v kamin. Poklical je svojega mlajšega brata Rabastana in mu dejal naj stori tisto, o čemer sta zadnjič govorila. Bomo videli kako bo všeč Marlene, ko jo bo njegov brat napadel s kletvijo zelenih las. Bil je zadovoljen, končno bo lahko vrnil tisti brezkrvnici, ki si je drznila napaditi Bello.

Avis je hotela azviti z očmi, a si je zadnji trenutek zadržala. ta gesta je bila skrajno otročja in poskušala se jo je odvaditi.
"verjemi. ne bodo si upali." je rekla hladno, rahlo samovšečno. zazrla se je v strop. roke je dala za hrbet ter se naslonila nazaj na steno. eno nogo je pokrčla ter jo uprla ob steno.
"če pa bis e slučajno kaj tkega zgodilo, bomo mi poskrbeli, da bo maščevanje sladko. " ustnice so se ji raztegnile v neprijazen nasmešek. Spet je s pogledom ošinila Bello.
"Se je mojster že kaj oglasil?" besedo mojster je izgovrila skoraj kot šepet. Bella je vedela o kom govori. Za sošolca ji je bilo vseeno. Dokler jim ne prekriža kakšnh načrtov.

((kolkr vem, Mark še ni govoru s tabo?))

((ma o čem vidva sploh govorita kr o nekih napadih? In kera brezkrvnica je napadla mene? aja tale mojster pa to.... a ste se kej kje dogovarjal kar bi blo dobr da vem, al se vse odvija totalno spontano? ))

"Ravbarji so res kot, naj se izrazim poetično nadvse neprijeten, trdovraten madež, a s pravimi sredstvi je tudi njihova eliminacija mogoča," je suho pripomnila Bellatrix, ki je nekoliko iz ozadja spremljala Rodolphusovo predstavo, se na kratko zasmejala, ko je 'asistenta' odneslo v zrak, sicer pa večino časa le zdolgočaseno navijala pramen dolgih, gostih črnih las okoli prsta. Ko jo je Avis tiho ogovorila, se je tako komaj opazno zdrznila in se togo vzravnala, kot bi jo nekdo pravkar nasilno perbudil iz popoldanskega dremeža.
"Ne," je na kratko odgovorila. "Vsaj ne v zvezi s čim.... pomembnim. Imaš mogoče ti kakšne nove informacije glede..... česarkoli?" je previdno izbirala prave besede.
Hotela je vedeti, kaj se dogaja. Jezilo jo je, ker Mojster ni govoril z njo, da se je počutila, kot da je potisnjena iz središča dogajanja in prikrajšana za vso zabavno. Bella se je hitro počutila zanemarjeno.

((glede na to da si zraven v stolpu, lahko rečemo, da si naša))
"Ah, nič posebnega. omenil je tvoje ime. v dobrem pomenu seveda. zato me šreseneča, da še ni govoril s tabo." naviddez prijazno se je nasmehnila
"pa saj... za vsakega pride čas." igrala se je s sojo palico ter jo vrtela s prsti.
"Mogoče bi se morali dobiti.... ti, jaz, Malfoy, in tisti... Smape" ob slednjem imenu se je nakremžila kot da bi ji kaj smrdelo. Ni razumela, zakaj je Mark tako navdušen nad tem fantom. še iz prave družine ni bil, sodeč po priimku...
"lahko bi skovali kakšen načrt. več glav več ve."

((kaj je zdej s šnapijem pa luc? a bosta še pisala?))

((kje pa sta sploh onadva? jih nism nikjer zasledila for a looong time. ej a Snape pa Avis se ne marata al kako?))

"Ah, samo informativno torej," je rekla skoraj razočarano in se nepotolaženo sesedla nazaj v naslanjač. Da je Mojster omenil njeno ime, ni drastično pripomoglo k njenemu boljšemu počutju.... Potrebovala je nekaj, kar bi jo spravilo iz obdobja monotonega dolgočasja, v katerem se je nenadoma znašla. Avisin predlog je bil zato več kot dobrodošel.
"Pa veš da sploh nimaš tako slabih idej! Midve, pa Malfoy, čakaj malo, SNAPE TUDI?" se je odkrito (in dovolj glasno, da si je prislužila očitajoč pogled sedmošolca, ki je čepel za debelo knjigo nedaleč stran od kamina) začudila. "Za Malfoya sem nekaj slišala, za Snapea pa.... Verjetno tudi, pa sem ali preslišala ali pa takoj pozabila. Pa zakaj on? Kje ga je našel?"
Severus bi bil lahko po Bellinih merilih povsem vzoren Spolzgadovec, če bi bila njegova kri vsaj za kanček čistejša in plemenitejša.

(( helouu, nova tuki ))

Victoria je vstopila v dnevno sobo in spustila svojo mačko Mistery iz naročja. "Kaj bo novega?" je vprašala sošolce ter se ulegla na veliko zeleno sedežno.

((avis nobenga ne mara. razen luc. pa tebe enmal. kadar maš kej za gru poplaknt ))

Avis je šlo rahlo na smeh, a je poskušala to skriti. Bellin odziv je bil že kar pričakovan.
"Jah... tudi meni ni preveč jasno, kaj je prijelo Mojstra. Malce skregano z nejgovo logiko. Ampak Snape naj bi bil pameten in naj bi ga potrebovali. " je počasi odgovorila in po barvi njenega glasu sodeč se njeno osebno mnenje ni preveč ujemalo z Mojstrovim.
"Hja, kaj hočeš. takle mamo." narahlo je skomignila z rameni.
Zazrla se je Belli čez ramo. v sobo je vstopila nova sošolka. avis ji je v pozdrav prikimala, nato pa rekla z hladnim glasom in privzdignjeno obrvijo.
"novega? mislim da nič."
svojo pozornost je namenila nazaj Belli, ki je še vedno prebolevala novico o Snapeovi družbi.

"Nah.." je zdolgočasno odvrnila Victoria in si popravljala svoje dolge blontne kodre. Nato se je obrnila k sošolkala in dejala: "Jaz sem Victoria. Sem zmotila pomemben pogovor?" Je vprašala s povzdignjenim glasom, nato pa si z desno roko še enkrat popravila štrleči koder.