Dnevna soba

"Pa saj ne bi mogel iskati podatkov s praznim želodcem," je rekel in se pogladil po trebuhu. Močno mu je zakrulilo in Luciusu je bilo zelo neprijetno.
"Moram nekaj spraviti vase, da lahko razmišljam," je rekel in se namrščil. Odšel je do prahoda in se, režoč, obrnil.
"In ja, knjižnice so lahko zanimive," je rekel in dvignil palec. "Samo takrat, ko ti je ne predlaga noben učitelj temveč se dejansko odpraviš sam tja, za svoje potrebe in svoje interese."
Presenečen nad svojim besednim zakladom je odšel ven in zunaj počakal Avis. Iz navade je pogledal levo in desno, če je kdo na hodniku, nato pa odkorakal do Velike dvorane.

[sam tja ne mormo pisat zj.. pa napiševa u knižnc sam, da je biu zajtr odličn pa te fore.. zj sm pa res lačna ]

Avis je zavila z očmi
"A mislite moški še na kaj drugega kot na hrano? " je vprašala in čez hip še zafrkljivo dodala
"In na ženske, seveda?" stopila je za njim, zaprla vrata za seboj in si popravila plašč.
"In ni se ti treba truditi z odgovorom. To vprašanje je bilo retorično." je zlobno dodala.

Ujela je njegov korak ter po hodniku hodila ob njem.
"Seveda so knjižnice zanimive. Očitno te je srečala pamet. " zlobno se je zarežala. Zjutraj je znala biti še posebej zlobna
"No, pa saj pravijo: Bolje pozno kot nikoli. " je še dodala med smehom.

Tako sta se odpravila v svorano, kjer sta pojedla, potem pa sta se odplazila v knjižnico na prepovedan oddelek.

((kr začni tm pisat))

......................čez nekaj ur.........................

Avis je odprla vrata v skupni prostor ter se sprehodila po njem do najbolj oddaljenega kavča. Iz žepa je potegnila vse pomanjšane knjige ter jih položila na bližnjo mizo. Bilo jih je kakih deset. Nazadnje je iz njega izvlekla knjigo v čudnem jeziku in dnevnik nekega nepomembneža. Z urokom je knjige povečala na običajno velikost. Iz sobe je z zamahompalice priklicala nekaj zvitkov pergamenta in dve peresi ter črnilnik.
" Za zapiske." je na kratko pojasnila Luciusu. nato se je sesedla na kavč ter se pretegnila. Udobno se je namestila ter pogledala Luciusa.
"No, Malfoy, boš priklical svojega prijateljčka?" je lenobno rekla ter vzela prvo knjigo ter jo odprla na začetku.

_____kasneje_____

Lucius je od vrat skoraj stekel h kavču. Vrgel se je nanj in to z visokega, da je kar zaškripal. Bil je dobre volje, čeprav je bilo vse tako zakomplicirano.
"Torej.. Kaj bova naredila?" je vprašal. Nekako je vedno prelagal vse na Avis, saj je imel občutek da ve veliko več kot on. Čeprav tega ne bi priznal za nič na svetu.
"Nekaj morava.." je še dodal, čeprav je bilo to že dovolj očitno. Tista skrinja ga je zanimala vedno bolj in naredil bi vse, da jo odpre, tudi če mora zato uporabiti silo.
"Ne vem kje je Snape, toda takoj ko pride, ga bom nagovoril, anj nama pomaga. Verjetno bo zahteval, da mu dvorano pokažem.." je naglas razmišljal.
"Naj mu pokažem dvorano? Je to pametno?" je vprašal nenadoma pa nekaj minutni tišini. Čeprav je Snape trdil, da mu lahko vse zaupa, Luciusu ni bilo preveč lahko.

Avis jga je pogledala iznad knjige. Nekaj časa je premišljevala z očmi uprtimi v strop, potem pa se je zazrla v Luciusa in mu rekla.
" Ne, ne še sedaj. Snape bo tako ali tako že sam odkril. Bom zelo presenečena, če ne bo. Nekaj časa ga lahko pustiva v temi. " skomignila je z rameni ter se spet poglobila v knjigo. Nekaj časa je tiho brala, potem pa se je nenadoma zazrla v Luciusa.
"našla sem odlomek o tej dvorani skrivnosti. vanjo naj bi lahko prišli le Spolzgadovi potomci..." sumničavo ga je pogledala "In ko smo že ravno pri tem...Kako si ti prišel notri?"

Lucius je preusmeril pogled proti Avis, ko je omenila odlomek, ki ga je našla.
Polsušal je, nekaj časa razmišljal, nato pa rekel: "Ne spomnim se dobro."
Malo je razmišljal. Poigraval se je z mislijo, da je bil Spolzgadov potomec, ko se je spomnil, da Avis od njega pričakuje odgovor.
"Našel sem to zapuščeno stranišče," je začel. "Ne vem točno, kaj sem delal, toda spomnim se, da sem padel in s kotičkom očesa ujel kačo, ki je bila pri umivalnikih. Saj veš tako.. vrezano. Nisem vedel, kaj naj bi to pomenilo, ampak prišel sem na idejo, da pričaram kačo. S Serpensortio sem jo pričaral in jo nekako prisilil, da je nekaj zasikala. Nimam pojma kaj, toda nekaj je bilo, kar je sprožilo mehanizem in umivalniki so se tako umaknili."
Ko se je tako poslušal se je slišalo, kakor da si izmišljuje. Pa si ni. Bilo je nekako tako. In vedno ko je šel na stranišče, je pričaral kačo. Še vedno pa ni vedel, kaj je ta kača 'rekla', da se je prehod odprl.
"Drugače pa ne vem, kaj točno naredim.. Kaj kača 'reče'!"

[a je potter spolzgadov potomec?.. aja upam, da ni preveč slišat k pravlca to, kar sm napisala.. nism se spomnla drucga..]

((Lord Voldemort je. Pa Harry zrd tega zna gvorit kačje..sej če si 7mo knigo brala, najbrž veš v čem je fora. Drugač pa...sej HP je pravlica ))

Avis je molče prikimala. Čez čas je le spregovorila
"Mogoče je s skrinjo kaj podobnega. Mogoče bi orala pričarati kačo, ali pa kaj takega..." premolknila je, ker se jeočitno nečesa spomnila.Oči so se ji rahlo zasvetile in bolj navdušeno je rekla:
"Hej, Malfoy...Zdaj vsaj veva, kaj iščeva. Če se ne motim potrebujeva urok...verjetno tak ki pričara kačo. biti mora zelo star. "Odložila je knjigo, ki jo je imela v naročju na mizo. počasi je vstala ter se pretegnila. Naredila je nekaj korakov do bližnjega kamina, kjer si je ob ognju pogrela roke.
"če pa slučajno tak urok ne obstaja, ali pa se je izgubil..." obrnila se je proti Luciusu. Ogenj jo je prijetno grel v hrbet. Prebrisano se je nasmehnila
"...bova vprašala tvojega prijateljčka."

[nism še.. sj počas gre ]

Lucius je pokimal in rekel: "Ampak še vedno ne vem, kaj je kačo prisililo, da je zasikala, karkoli je že zasikala."
Malo je pomislil. Kako naj bi kačo prisilil, da prebere kar je napiano? Ali kače sploh znajo brati?
"Jah, Snape je torej plan B. Ampak še vedno je tu plan A," je rekel in se zarežal vstal je in iz plašča potegnil palico.
"Jo pričaram?" je vprašal in ne da bi počakal izrekel urok. Kača, ki se je prikazala, je bila dolga in zrelo nevarna na pogled.
"Ostalo prepuščam tebi," je skoraj privoščljivo rekel in se usedel nazaj na kavč.

Avis ga je z zanimanjem poslušala. Ko je pričaral kačo, sej je le ta nekaj časa razgledovala po prostoru, nato, pa je svoj pogled uperila v Avis ter nevarno zasikla.
Avis je pokleknila na tla, da je kačo bolje videla. Iz žepa je vzela svojo čarobno palico ter jo dvignila v pripravljenost
si je mislila, ter poskusila prvi urok.
"recito!"je previdno šepnila. kača je le še bolj jezno zasikala ter nevarno šavsnila proti Avis. Le-ta je zadnji trenutek odskočila
"Finite Inc..." je že skoraj rekla, pa si je zadnji trenutek premislila.
"Proteg." je rekla mirno, potem pa se, zdaj varna pred kačo, obrnila k Malfoyu, ki ga je njen trud očitno zabaval.
"Podaj mi tisto knjgo v čudnem jeziku," je rekla ter s prstom pokazala proti mizi.
"če je napisana v kačjem jeziku, jo kače lahko berejo. " upala je, da je njena domneva pravilna

((A nama bo ratal, a bova rabla snivellusa?))

[prebrala jo bo, sam bova rabla snivellusa da nam prevede to ne? mislm da urok nardi, da prevede.. k je nauva razumele]

Lucius je gledal kači, ki je prav gotovo grozila Avis v kačjem jeziku. Ob tej misli se je sam pri sebi nasmehnil.
"Odloči se že," je rekel za šalo, ko si je premislila glede uroka. Pogledal je mizo, ki je stala pri kavču. Moral bi okoli kače, da bi prišel do knjige, ki je samevala na mizi.
Izvlekel je svojo palico in zamrmral: "Protego," potem pa odšel do mize.
Vzel je knjigo v roke vendar je ni takoj dal Avis. Nekaj časa je gledal naslov, malo pogledal od znotraj, potem pa zaprl.
"Nekaj ne bo v redu," je rekel. Ni vedel, kaj mu ni bilo jasno, toda zavedal se je, da jima ne bo uspelo takoj.
"Nekaj bova morala še narediti," je dodal in pogledal kačo, ki je grozeče sikala na tleh. Podal je knjigo Avis in čakal, kaj se bo zgodilo.

((A zdej se morm pa jst spomnt kaj se bo zgodilo?! ...hm...))

Avis je vzela knjigo ter jo odprto položila na tla.Stopila je korak stran in šepnila
"Finite" ter s tem končala svoj obrambni urok. Kača se je splazila do knjige, se rahlo dvignila ter začela skiati
" glej, Malfoy, bere..." je rekla Avis rahlo razburjeno. namerila je palico v kačo
"Finite incantatem" je potem rekla z rahlo veselim glasom. Obrnila se je k Malfoyu ter dodala že očitno bolj slabe volje.
" Edina napaka je, das nič ne razumeva." sklonila se je in pobrala knjigo stal. Z glasnim pokom jo je zaprla ter jo položila na mizo.
"očitno bova potrebovala tvojega prijateljčka... ga boš poklical?" spet je sedla v fotelj ter se zamišljeno zazrla v strop.

Lucius je gledal kačo in jo spremljal z razširjenimi očmi. Bil je pripravljen uporabiti palico.
"Bere, bere.." je zamrmral in čakal. Kot je pričakoval, je bilo nekaj narobe- ničesar ni razumel. To je bilo torej tisto, kar ga je tako motilo.
'Snape, prijatelj, na pomoč!" je pomslil in se vrgel na kavč.
"Naj grem takoj ponj, ali greva najprej melo naokoli?" je vprašal in pogledal Avis, katero je zmeraj spraševal tista vprašanja, na katera sam ni imel odgovorov.

[totalka brez idej.. sorry..]

((Jst tut. KKo bova zdej Snapea spravle v zgodbo?))

Avis je še nekaj časa odsotno zrla v strop. Ko je ugotovila, da je očitno spraševal njo in da verjetno čaka na odgovor je počasi rekla
"kam bi pa šel? V knjižnico, domnevam da ne, saj sva danes tam že bila. V veliki dvorani je dvobojevalski krožek. Dolgčas. V prepovedanem gozdu pa so zadnje čase poostrili nadzor, tako da..." nakremžila se je
"tako počasi zmanjka lokacij. Glede Snapea pa" pomolčala je ter se poprasjkala po glavi
"Ne vem, pošlji mu sovo, avionček ali kaj takega." skomignila je z rameni in se ni niti za ped premaknila iz svojega udobnega položaja na kavču.

Povedal je spozgadsko geslo in vstopil v svoj dom. Pred kako uro je dobil sovo s pošto od Luciusa, v katerem je pisalo, da ga z Avis potrebujeta. Upal je, da ni kakšna neumnost, kajti že mnogokrat ga je Lucius zmotil, ko ga je potreboval za kakšno neumnost, čeprav bi lahko to storil tudi sam, če bi se le malo bolj potrudil.
V dnevni sobi je kakor vedno vladal mraz, razen pri kaminu je bilo drugače in tam je tudi zagledal dvojico, ki ga je potrebovala. Utaborjena v naslanjačih sta imela pred seboj kup knjig.
"Torej kaj sta me poklicala. Upam da je kaj pomebnega in me nista klicala zaradi kake numnosti," je rekel in sumnljivo pogledal Luciusa

[skrinja ni pr nama.. ker je ta u prehodi prd straniščem.. so pa knjige]

Lucius je presenečeno dvignil pogled in olajšano pogledal Snapea, ki je vstopil v dnevno sobo.
Vstal je in se pretegnil, pogledal Avis skoraj zmagoslavno, čeprav ni vedel zakaj, potem pa stopil k Snapeu.
"Torej.. Situacija je taka: V straniščih sva našla prehod. In v tem prehodu je bila skrinja. V tej skrinji pa ne veva kaj je, bi pa želela izvedeti. Pri tem nama lahko pomagaš le ti. Vsaj upam, da lahko," je na hitro razložil, čeprav razlaga še ni bila popolna.
Na skrinji je pisalo, da jo lahko odpre le tisti, ki govori kačji jezik. Ampak midva ga ne govoriva, zato sva v knjižnici poiskala nekaj knjig.. No pričarala sva kačo, da je prebrala knjige, saj so le-te v kačjem jeziku, problem pa je, da je ne razumeva."
Pogledal je Avis, če bi kaj dodala, ampak ni ji dal dovolj časa da bi sploh odpra usta, ker je že nadaljeval: "Pomislila sva, da bi mogoče lahko izmislil kakšen urok, ki bi naju.. nas pripravil do tega, da jo razumeva, ali pa kakšen urok, ki bi 'dešifriral' pisavo.."
Z dvignjeno obrvjo je pogledal Snapea, katerega je globoko spoštoval, saj mu je vedno priskočil na pomoč in nikoli ni dovolil, da se je kdo spravljal nanj, samo zato, ker je bil mlajši.

Jenny je prišla pred vhod v Spolzgadovo dnevno sobo. Povedala je geslo in ko so se vrata odprla je vstopila v dnevno sobo, ki je bila nabito polna. Za vrtom ji je sedela podgana Kurtos in si ogledovala situacijo. Zagledala je manjši stol ob kaminu. Prerinila se je do tja in sedla ter opazovala ljudi. Kako bedno se je počutila ko je prišla na šolo in ni poznala še skoraj nikogar. Kurtos ji je zlezel s rame po roki dol do kolen in se spustil na tla, ter začel raziskovat dnevno sobo in smetati Spolzgadovcem in Spolzgadovkam.

Avis je prikimala vsem Luciusovim besedam. Ravno je odprla usta, ko je v dnevno spbpstopila neznana dijakinja. po oblačilih sodeč je bila Sspolzgadovka, ampak Avis je še ni videla in ji ni niti najmanj zaupala.
Zaprla je usta in spalico, ki jo je stiskala v levici napravila nekaj zamahov. urok je preprečil, da bi dekle slišala karkoli. Ni bilo ravno prijazno do dekleta, ampak avis ni bila prijazen človek. In isto si je upala trditi tudi za Luciusa in Severusa.
"Tako kot je rekel malfoy. je rekla čez čas ter še vedno sumničavo zrla v Snapea.
"Mogoče pa si odkril kakšen starodaven urok, ki sva ga midva prezrla." je čez čas rekla bolj spravljivo.
"Čeprav, odkrito povedano, dvomim o tem. Kar je v knjižnici, sva preiskala. " je dodala odločno ter se ob tem odsotno igrala s svojo čarobno palico.

Z utrujenim korakom je prispela v dnevno sobo in se zamislila nad tem, kako dolgo pravzaprav že ni bila tukaj. Toda bil je že skrajni čas, da si spočije okončine in malo pozabi na vse ostalo.
Na hitro je ošinila vse osebe prisotne in poskušala locirati prosti stol. Avis, Snape in Lucius so tičali skupaj in kar mislila si je, da imajo nekaj za bregom. A trenutno se ji ni dalo premišljevati kaj. Pogled ji je zataval še po nekaterih Spolzgadovcih nižjih letnikov, ki jih je mimogrede prezrla, in se ustavil na novi Spolzgadovki.
S svojo pojavo ji je takoj padla v oči in prepričana je bila, da bi si jo zapomnila, če bi bila že prej tukaj. A dekle je bilo zavito v molčečnost in Tara res ni bila oseba, ki bi kalila mir. Mimo njenih nog je šinilo nekaj črnega in presenečeno je opazovala malo stvarco. Torej smo postali živalski vrt...je pomislila in predvidevala, da je bitje verjetno pripadalo novi Spolzgadovki. Zanimivo...je pomislila in za trenutek opazovala žverco nato pa se je končno sesedal v udoben fotelj, ki se je ravno spraznil poleg kamina, ter noge dvignila na mizo poleg nje. Zadovoljno je zavzdihnila in priprla oči.

Lucius je pogledal proti Spolzgadovki, ki je prišla v sobo.
Z dvignjeno obrvjo jo je premeril od glave do peta in se namrščil. Ni je še videl, niti je ni želel. Odobravajoče je prikimal, ko je Avis uporabilo urok, ki je onemogočal vsem v sobi, da jih niso slišali in prikimal njenim besedam.
"Seveda, če ne poznaš uroka, pa lahko uporabiš svojo genijalnost in si izmisliš kakšen urok, ki.."
Ustavil se je sredi stavka, ko je vstopila še Tara. Avis bi lahko tudi na njej uporabila kak urok, ampak na vsakemu, ki bi vstopil v sobo se pa res niso mogli znašati.
"Kaj ko bi se kam premaknili.." je predlagal in pogledal po sobo. "Ali pa si že dovolj slišal in veš, kaj moraš narediti."

[sj dejansko sva mu use povedala, ne?]

((ja use. Tko da, snape ...)

Avis je prikimala.
"tukaj je že prav gneča. Lahko bi se odtihotapili iz gradu v Merjascoveeno na kozarček ognjenega viskija..." je dodala vidnobolj navdušena kot prej. A jo je navdušenje kmalu minilo.
"Alipa to le ni tako dobra ideja. če nas dobijo bo, vsaj zame, hudo. Mislim, da ravbatelj nekaj sumi." namrdnila se je in se leno pretegnila. Potem se je zazrla v Snapea. Še vedno ji je bila njegova prisotnost rahlo zoprna, vendar se je do neke mere že navadila nanj.
"no, da slišimo, Snape. Če si res najboljši..." je rekla hladno, skoraj zlobno.

Jmes se je sesedel na stol ob ognjišču. Za njim je bil naporen teden in čakala ga je gora domače naloge, pa še preverjenje imajo jutri. Odprl je knjigo za Napoje in se poskušal v vsem dretju in trušču zbrati. Ni mu najbolje uspevalo. "A lahko prosim malo tišine?! Jaz se MORAM učiti za jutri!" se je zadrl. A ni pomagalo. James je jezno zaprl knjigo, da je ta ugovarjala (knjiga je bila živa). "Zapri že!" se je zadrl še na ubogo knjigo, ki je res utihnila.
Pobral je kup knjig, ki jih je pustil na mizi in vse skupaj v naročju odnesel do fantovskih spalnic, v njegovo sobo.

Avis, ki je čakala na Snapeov odgovor se je ob fantovem nenadnem vpitju rahlo zdrznila. ko je odšel je pogledala oba fanta.
"Iskreno sožalje, da si morata deliti sobo s takim... " stavka ni nadaljevala. Ni bilo potrebno.zaprla je oči in se tako spet zbrala. med prsti je odsotno vrtela palico.
"Hm, kje smo že ostali?" je vprašala in palico potisnila v rokav.

Poslušal je Luciusa. Njuno odkritje se mu je zdelo zanimivo, še bolj pa zanimiva naveza Avis-Lucius. Kolikor je vedel, se je njegov prijatelj ponavadi podil za Narciso, a mogoče je njegova ljubezen usahnila, saj je vedel, da je muhast in še sam ne ve kaj točno bi rad. Toda kolikor ga je poznal, je ponavadi izbiral le lepotice, Avis pa ni mogel ravno šteti v to kategorijo.
Mogoče je uporabila ljubezenski napoj, je hudomušno pomislil.
Ko je končal se je zamislil, a ga je takoj zmotila neka spolzgadka, katere obraz je le ošinil in se mu niti sanjalo ni kdo je. Ponovno se je skušal zbrati, da bi našel prave besede in odgovor na njuno prošnjo, ko ga je zmotila še Tara. Jezno se je usedel na kavč in pustil dvojico v negotovosti, če bi imel odgovor. Brskal je po spominu. Najbolje bi mu lahko pomagal luskasti čarovnik, a ti so bili redki in dvomil je da je kakšen na šoli, če pa je, pa gotovo to skriva, saj so luskaste osebke vedno gledali postrani in so jih obtoževali, da se ukvarjajo s Temno magijo. Sam si je velikokrat zaželel, da bi lahko razumel kače, a kljub mnogim talentom, ki jih je imel, mu ta ni bil dan.
Jezno je pogledal spolzgadca, ki se je začel dreti. Ni mi bilo jasno kako so lahko taki osebki prišli v njegov dom, a nažalost so res in s takimi je moral živeti.
"Zanimive stvari sta izbrskala, zato želim do konca sodelovati v tem. Zanima me do česa bomo prišli. Če se ne strinjata, lahko seveda sama nadaljujeta," je zvito rekel. "Da odpreta skrinjo, morata torej znati kačji jezik. Mogoče bi lahko sestavil napoj ali urok, s katerim bi postal luskast za omejen čas, a potrebujem čas in seveda nočni obisk Prepovedanega odelka v knjižnici. Morala bosta biti potrpležljiva, kajti če bosta hitela, ne bosta nič dobrega dosegla. In tudi tako ne garantiram uspeha..."
Hladen pogled ju je prebadal. Bil je neizprosen in če sta želela njegovo pomoč, bosta morala delati po njegovih navodilih. Čakal je na njun odgovor...

Avis je navidez nezainteresirano poslušala Snapovo razlago. Vmes se je nekajkrat ozrla okoli. Nihče jim ni smel prisluškovati. Drugače bi se lahko znašli v resnih težavah.
"Torej, da gre za povezavo s kačjim jezikom, sva tudi sama ugotovila. " je rekla na koncu odrezavo ter prekrižala roke na prsih.
"Drugače se popolnoma strinjam s tabo. " še nekaj časa je sumničavo zrla v Snapea
Le kje Lucuis stakne svoje prijatelje? Ia lucius sploh prijatelje? priprla je oči kot da bi jo nekaj zares motilo.
hm... Snape...Je to sploh čaroviški priimek? mogoče bi ga lahko vprašala... sama pri sebi je odkimala. Za take stvari bo še dovolj časa.
"Torej, knjižnica." je rekla glasno čez čas. Stegnila se je in iz mize pobrala eno izmed knjig, ki sta jih odnesla ob zadnjem obisku.
"kaj če bi začeli katr s.. tole?" srednje debelo bukvo je vrgla proti Snapeu. Ni se trudila z lepim metanjem.
"Te še nisva pregledaa." je pojasnila. ter zapičila svoj pogled v Malfoya.

Malfoy je napeto zrl v Snapea, ko je ta premleval vse, kar sta mu povedala. Na hitro je očinil osebka, ki je prišel v dnevno sobo in nahrulil vse okoli sebe, vendar se nanj ni odzval. Že res, da je bil starejši, toda Luciusa tega ni zanimalo. S kreteni se pač ni ukvarjal.
"Snape, drugega nam tako ali tako ne ostane, kot da te vpleteva," je rekel in v glavi mu je zazvonil alarm. To je rekel, kot da je bil Snape rešila biljka, plan B.
"Mislim, kdove kaj je v tisti skrinji in res nisva želela nikoar potunkati," je rekel jecljaje in se v zadregi nasmehnil.
Ko je ugotovil, da so njegovi izgovori zaman je le pogledal v tla in se spet zamislil.
Pogled je dvignil šele ko je Avis vrgla knjigo proti Snapeu. Ne ravno vljudno, ampak od Avis tega ni pričakoval.