Dnevna soba

Sveče so komaj oddajale komaj kaj svetlobe, se manj pa toplote. Sence so plesale svoj ples, po celem prostoru, na ljudeh...
"In kam si hodila prej? Gotovo ne kaj kvalitetnega, če šele sedaj bereš tako knjigo. Sam sem znal te kletve še preden sem prišel na Bradavičarko. Patetično...", je nenadoma postal prevzeten. Zrak v sobi se je še bolj ohladil in srečo je imel, da je sedel poleg kamina. Bila je ena tistij žensk, ki so pridoma izkoriščale vse svoje potenciale, da bi dosegle svoj cilj. Do takih žensk je imel poseben odnos, ki ga ni mogel opredeliti, ali je dober ali pa slab.
Začenjal se je sovražiti, ker mu je pogled neprestano uhajal tja, kamor ne bi smel.
"Poleg tega, zakaj si prišla na Bradavičarko. Kaj je bilo narobe s prejšno šolo. Mogoče niso zadostovali tvojim kriterijem ali pa si bila preporedna za njih," se je namuznil in z zvitim pogledom zrl vanjo.

Medtem ko jo je poslušal je s palico pobezal po žerjavici in dal še nekaj polen gor.
"Gorecis" je potiho rekel in ogenj je začel normalno goreti.
"Ah, kje sva že ostala? Hodila si v zasebno; zanimivo, potem so tvoji starši kar bogati in da bereš to knjigo, ker obnavljaš. V naši knjižnici boš gotovo našla kaj pametnejšega, s čimer boš nadgradila svoje znanje."
Za trenutek je nehal govoriti in razmišljal, kaj naj reče.
Vrgli so jo iz šole? Gotovo je mogla storiti kaj neumnega ali krutega, da so naredili kaj takega....
"In zakaj bi bilo moje ime in starost skrivnost. Tako ali tako bi kmalu izvedela od koga drugega. Ime mi je Severus, Severus Snape in trenutno obiskujem 6. letnik. Kaj pa ti? Kako se glasi tvoje ime in kateri letnik obiskuješ," jo je vprašal.
Razmišljal je, če bi jo nekaj vprašal, a ni vedel, če ima dovolj časa za to.
"Razmišljal sem, ker si nova na naši šoli, da bi bil tvoj vodič. Da bolje spoznaš prostor, v katererm boš verjetno preživela še kar nekaj časa. Bradavičarka ima ogromno zanimivosti in nevarnosti. Lahko bi tudi obiskala Prepovedani gozd, če te seveda ni strah," je zlobno dejal.

Lenobno jo je poslušal in kazal znake naveličanosti, a temu ni bilo zares tako.
"Da, res je, da se ne morš bati nečesa, česar ne poznaš, a boj se neznanega..." je skrivnostno rekel.
Pospravil je palico pod plašč in počasi vstal.
"Torej, kaj želiš sprva videti?" jo je vprašal.

[piš tm, kar želi niccol videt, mogoče gozd, mogoče kej druzga...]

Avis je vstopila v dnevno sobo in sedla v enega izmed foteljev.
....zamudila sem vlak, potem pša sem popolnoma pozabila,kam moram... ne! ....ugrabili so me marsovci...NE! ....kaj pa kentavri?... Ne! ....bolezen, smrt v družini, naravne nesreče... Odpade!!! ...
je razmišlajala. Nujno je potrebovlala dober izgovor, da je v šesti letnik prišla mesec prepozno.
Kaj pa če povem resnico? ... hm,.... Gospod ravnqatelj,.... odločila sem se, da ne bom več hodila v šolo, ker se želim popolnoma posvetiti črni magiji...Ne, ne pride v poštev.
"prekleto!" je rekla na glas in v mislih dodala
sedaj sem pa res v dreku.

Lucius je s hitrim korakom hodil v dnevno sobo. Počutil se je.. čudno.
Pred vhodom je zamomljal geslo in vstopil. Ni hotel, da je nekdo v dnevni sobi, hlrati pa si je tega močno želel. In dnevna soba ni bila prazna.
Posmehljivo nasmehnil, ko je zagledal dekle, ki je sedelo v naslonjaču. Videlo se je, da je starejša, vendar je na šoli še ni opazil. Lansko leto jo je videl, to leto pa..
"Ti si špricala?" je vprašal, brez da bi pozdravil- niti predstavil se ni. Preizkovalno jo je pogledal in pomislil: 'Če ji je to uspelo, mi mora povedati kako!'

Če me bo vprašal, si bom že nekaj zmislila...
ravno se je v galvi poigravala s to mislijo, ko je v sobo priletel svetlolas fant in jo nekaj vprašal. grdo ga je pogledala. kaj me motš, ko razmišljam si je mislila,a nje vseeno čez čas odgovorila z hladnim glasom "Skrij se pod posteljo." zazrla se mu je v hladne modre oči in potem dodala " Malfoy si, mar ne? Seveda, saj ste vsi malfoyi enaki... modre oči, svetli lasje in visoka postava. " je dejala že manj jezno " Me bo doletela celo taka čast, da bom zvedela tvoje ime?" pri tem ni umaknila pogleda z njegovih oči.

"To je tvoj veliki načrt? Skriješ se pod posteljo?" je zafrkljivo vprašal in navidezno zamišljeno dejal: "Saj tja profesorji resnično ne bi pogledali."
Zarežal se je in proti njej frcnil košček papirja, katerega je mencal med prsti. Vrgel se je na kavč in se iztegnil, kolikor se je lahko.
"Mogoče sem Malfoy. Mogoče pa ne. Ampak logika ti je dobra, ni kaj!" je rekel in vrgel glavo vznak.
Gledajoč proti stropu je rekel: "Lucius. Ime mi je Lucius, ampak to samo če resnično želiš vedeti." Zazrl se je v njene oči in se zdrznil. Imela je eno oko drugačno od drugega. In take oči je videl samo pri enem človeku, kateremu ni bil posebno blizu, ampak njegove oči so ga vedno očarale.
"Lepe oči," je rekel in s prstom nakazal proti njej. "Še posebej desno!"

"Lucius?hm... očitno ste Malfoyevi končno dobili okus za imena..." je rekla z brezbarvnm glasom in z roko ulovljeni papirček vrgla proti njemu. nekaj časa ga je opazovala kako jo je gledal in pravilno uganila, da bo njegov anslednji komentar namenje njenim očem. In na take komentarje je bila dokaj alergična.
" zapri gobec!" je rekla jezno, potem pa bolj umirjeno dodala " če nimaš kaj pametnega za povedati. In ja..." za nekaj časa je umolknila in na njenem obrazu se je zarisal zloben nasmešek "pod posteljo nikoli ne pogledajo. Sicer pa," je nadaljevala " zakaj bi ti šprical pouk?Pri profesorjih si dokaj priljubljen. še posebaj pri tistih..." pomolčala je "ki se ukvarjajo z bolj temnimi zadevami" pri tem je poudarila "temnimi", zadnjo besedo pa je zašepetala. V očeh se ji je prižgala iskra. Nekaj med zlobo in navihanostjo, čeprav njen obraz ni izdajal ničesar. Udobno se je namestila na svojem ftelju ter ga izzivalno pogledala. " No,klepotec, kaj imaš za bregom?" zadnji stavek je bil izrečen sarkastično. Svoje oči je spet upral v njegove.

"Kajne.." je rekel na komentar o imenu. Pravzaprav njenega ni izvedel, ampak to ga ni motilo. Enkrat ga bo že.
Ker se je na pripombo o njenih očeh odzvala precej neprijazno, je rekel: "Prav, prav. Očitno ne bom mogel hvaliti tvojih oči. Nič hudega." Malo je počakal in nato rekel: "Imaš lepe lase!"
Skrivališče pod posteljo ni komentiral, zato pa se je zdrznil ob omembi 'temnih zadev'.
"Pri učiteljih nisem preveč priljubljen, ne vem od kod ti to. Je pa res, da me imajo nekateri pa celo radi. Sploh tisti, ki se ukvarjajo s temnimi zadevami!" je to spregovoril z enakim tonom kot prej ona.
Spet je dal vrgel glavo vznak in se zazrl v strop. Na njeno vprašanje ni odgovoril takoj, ko pa je, pa je bilo v njegovem glasu čutiti spremembo.
"Nič nimam v načrtu.. še!", je rekel in se nasmehnil. "Lahko pa bi se skupaj odpravila ukvarjati se s 'temnimi zadevami'!" jo je podražil z njenimi lastnimi besedami. "Očitno so ti take zadeve všeč! In jaz vem, kje jih početi."
V njegov očeh je bilo čutiti izziv. Marsikateri so se takoj prestrašili, ko jim je govoril s takim glasom, nekateri pa so celo vztrajali. In predvideval je, da je njegova sogovornica prav taka.

Najprej je sproščeno sedela v s vojem fotelju. Na omembo njenih las se je prizanesljivo nasmehnila in z hladnim glasom rekla.
"Da se ne boš preveč trudil, ti kar že zdaj povem, da sem imuna na komplimente. "
Ob njegovi reakciji na njene besede se je v mislih nasmehnila zadtek v črno, si je mislilja in z prikritim zanimanjem poslušala dalje. ob tem je iz rokava potegnila svojo čarobno palico in se nekaj časa igrala z njo. Ko je končal z svojim govorom , iz katerega je bilo zaslutiti izziv, je še nekaj časa strmela v svojo palico kot da se je vse skupaj sploh ne tiče. potem je narahlo zamahnila z njo in z nebesednim urokom pogasila vse sveče, razen ene, ki je lebdela nad njima. Počasi je ugasnil tudi ogenj v bližnjem kaminu. potem se je spet zazrla vanj in rekla lahkotno, kot da bi mu razlagala o vremenu:
"Prav, Malfoy. Da vidim, kaj veš in kaj znaš. Mogoče sem se motila. Mogoče se od tebe lahko naučim še kaj... uporabnega .Mogoče."
potem je pospravila svojo palico nazaj v rokav in naglo vstala. Stopila je predenj in se sklonila nadenj. nekaj časa ga je gledala, potem pa je čisto potiho, komaj da je slišal, šepnila:
"Brez zvijač, Malfoy. če me spraviš v slabo voljo sem lahko zelo zelo ... nevarna."
Umaknila se je, da bi lahko vstal. zazrla se je v edino svečo in potem polglasno rekla:
" no, se boš že zmigal, ali kaj?"

"Imuna? Kako lepo. Dogaja se, da poznam še eno tako osebo, tako da sem tudi jaz čisto imun na imune stvari," je rekel in se posmehljivo nasmehnil.
'Samo da se okoli te osebe dvakrat bolj trudim,' je pomislil in se komaj zadržal, da ni zvil z očmi.
Potegnil je palico iz plašča in brez besed odšel do vrat. Za njene grožnje se ni zmenil, ampak se je le obrnila nazaj in jo pogledal s pogledom greš-ali-ne-greš? in odkorakal skozi Spolzgadovski prehod.
"V straniščih je lahko precej bolj varno, kakor kjerkoli drugje," je hitro in tiho rekel. Pogledal je na levo in na desno in ker ni bilo nikogar je stopil malo hitreje. "Sploh v tistih zapuščenih!"

[torej piši v straniščih btw. ful dobri posti, pa res najbol pišeš.. like you're zajedljivost..]

_____Nekaj časa kasneje_____

Lucius je prihitel v dnevno sobo in se mrtvo utrujen vrgel na kavč. Bilo mu je vseeno, če kdo pride v sobo, želel je samo spati. Zapreti oči in se še nekaj dni ne zbuditi. Toda bil je preutrujen, da bi spal. Z zaprtimi očmi je ležal na kavču in razmišljal o skrinji.
'Karkoli je notri.. Dobil bom to in moje bo!' je rekel, kakor da Avis ni obstajala in za svoj trud ni zalsužila ničesar. In takoj ga je zapekla vest. Pravzaprav je bila prijetna, vsaj takrat, ko je želela.
'Mogoče ji bom malo tistega odstopil,' je še pomislil in se obrnil na bog. Popolnoma se je sprotil in zaspal.
"Lucius! Zbudi se!" je zaslišal glas in odprl oči. "Daj že! Lenoba!"
"Avis.. Preveč sem utrujen," je zamrmral in spet zaprl oči.
"Pa če ti povem, da sem našla način, kako odpreti skrinjo?" je spet slišal njen glas. Nejevoljno se je dvignil s kavča. Vedela je, na katero struno mora igrati in to mu ni bilo všeč.
"Greva!" je samo rekel in odšla sta.
V straniščih je ponovil postopek kot prejšnji dan in pri tem na vsa usta zehal. Še vedno se ni spočil in pomankanje spanca mu je puščalo kolobarje pod očmi.
"Torej.. Za tabo," je rekel, ko sta prišla do skrinje.
Avis je pristopila k skrinji in izvedla zakompliciran urok in Lucius si je poskušal zapomniti vse njene gibe. Mogoče je bil preutrujen, ali pa so bili gibi preveč zakomplicirani, zapomnil si ni nič. Važno, da se je skrinja odprla in razkrila se je vsebina. Pohlepno je stopil do skrinje.
Toda še preden je Lucius pogledal kaj je notri, je Avis zakričala.
Obrnil se je in zagledal kako temna postava davi Avis. Potipal je po plašču in iskal palico. Toda ni je našel. Panično je iskal povsod in jo na koncu našel v rokavu, kamor je Avis ponavadi spravila palico. Toda preden bi jo uporabil je Temni čarovnik izginil, Avis pa se je zgrudila na tla. Lucius je hitro tekel do Avis, toda dvorana je bila velika in v sanjah se je še večala. Pretekel ni niti polovico, potem pa se utrujen sesedel na tla.
Vzel je palico in s slabotnim "Accio," priklical Avisino telo.
"Avis. Prebudi se. Prosim," je prosil otrplo Spolzgadovko. Počutil se je, kakor da bi izgubil sestro.
"Felix," je prvič zaklical njeno drugo ime. "Prosim."
Jokal je, kar za Malfoya ni bilo normalno. Ampak Avis je kljub njegovim vzklikom mirno ležala..
Lucius se je premetaval po kavču, ampak oči ni mogel odpreti. Bilo je, kakor da bi ga sanje uročila in ga ne bi izpustile iz prijema..

[lih dal se mi je celo zgodbico.. take čudne mračne volje sm, tko da je mal dark izpadl.. uglavnm Avis, k končaš pr Vic me prid zbudit iz mojih morečih sanj.. lol ]

((Evo me! se že zdej opravičujm ker bom zdej mal zate pisala kko se boš zbudu."

Nekje iz daljave je zaslišal tih glas "Malfoy, malfoy!" nekdo ga je klčical. Ampak - od kod?" zazdelo se mu ej nenavadno...

"Lucius!"

Odprl je oči ter zagledal Avis kako se sklanja k njemu. za trenutek je lahko na njenem obrazu razbral zaskrbljenost. Ampak samo za trenutek, saj je njen obraz kmalu postal brezizrazen.
"Pri Merlinovi bradi! Ti pa trdno spiš! Za trewnutek sem pomislila, da se ne boš zbudil. " Sedaj je zvenela že rahlo jezno, a se je kamlu pomirila.
"Očitno si imel moro. O čem si sanjal?" je vprašala brezbrižno, ter prisedla poleg njega. iz torbe je potegnila v prtiček zavito hrano.
"Na. Da ne boš umrl od lakote." je rekla ter mu vrgla zavoj v naročje.

Lucius je zmeden poskušal glas iz glave povezati z Avisinim. Prisegel bi, da ga je v sanjah klical popolnoma drug glas. Globlji in temnejši..
"Ja imam precej trden spanec," je rekel med tem ko se je držal za glavo. Dlan si je položil na čelo in gledal nekam v tla. V tistih nekaj sekundah so se mu pred očmi odvrteli skoraj vsi prizori iz sanj. Le tistega, v katerem je videl napadalca si ni mogel priklicati pred oči.
"Ne morem se spomniti, kaj sem sanjal," je lagal in pogledal skozi okno. "Ponavadi grde sanje nemudoma pozabim. Vem samo, da je bilo grozno."
Pogledal je Avis v oči in se nasmehnil. "Pa saj ni važno. Sanjal sem, nič ni bilo res. Karkoli je bilo, se je dogajalo samo v moji glavi!"
Pogledal je sendvič in ga hvaležno vzel. Pred nekaj urami bi verjetno vprašal, kater strup je dala vanj, sedja pa mu to ni padlo na pamet.
"Hvala. Kako ljubeznivo," je rekel zafrkljivo. "Človek bi pomislil, da te celo skrbi zame."

"ne delaj si utvar, Malfoy. " mu je zafrkljivo odgovorila, ter si popravila šop las, ki ji je padel na oči.
"Sploh se pa ne zafrkavaj iz mene, če želiš slišati, kaj sem izvedela na pogovoru z tisto kokoš...gospo profesorico" se je hitro popravila. Vedela je, da imajo včasih tudi stene ušesa in ekaterih stvari ni smel slišarti nihče. Tudi zato je izvlekla palico ter izrekla nekaj urokov.
"Saj ne da bi bilo kaj prida veliko..." je čez kratek čas dodala ter se udobno namestila poleg njega. "ubistvu... ni skoraj nič." se je popraskala pa glavi "Edino kar sem zvedela je to, daje ta ženska zmešana in da ne odgovarja na vprašanja. In da se bova morala za iskanje še prekleto potruditi." zavzdihnila je. tudi ona je bila precej utrujena.

Lucius je dvignil obrv in pogledal Avis. Posmehljivo se je smejal, ampak rekel ni ničesar, saj je imel usta tako ali tako polna.
"In kaj si izvedela?" je vprašal in jo vprašljivo pogledal. Sam niti ni verjel v vedeževanje, ampak če je kdo resnično videl v prihodnost, mora to biti nekdo tak, ki dela v šoli, ali pa na Ministerstvu. Če ne jih seveda ne bi najeli.
"Skoraj nič? Kako lahko na vse to, kar sva videla, ugotoviš skoraj nič?" je vprašal nato pa se pomiril. Navsezadnje je bila tudi njegova naloga, da kaj poizve, pa ji ni pomagal. Do konca je prežvečil grižljaj in ga pogoltnil.
"Skoraj nič še vedno ni nič," je rekel. "Torej nekaj vseeno si izvedela."

Počasi se je pretegnila.
"jah," je zaspano zamomlajla,
" vem samo to, da morava najim odgovor iskati v knjižnici. Verjetno v kaki knjigi v kačjem jeziku. Če sploh obstajajo take knige." nekaj časa je premolknila
" Če obstajajo, so na prepovedanem oddelku. Samo ne vem kje. Jaz jih v vseh teh letih še nisem zasledila." nagnila je glavo nazaj in zaprla oči. " Malfoy, veš ti kaj o tem? emnda imate doma kar veliko knjižnico. In večina knjig je verjetno... manj primernih, če se ne motim?" dvignila je obrv, nejene oči pa so ostale zaprte.

Lucius je ostanek sendviča stlačil v usta in ga namerno dolgo zvečil. Ko je končno prežvečil do konca je utrujeno zavzdihnil in se vrgel nazaj na kavč.
"Mogoče pa res kaj vem," je rekel in se nasmehnil.
Rad je zavlačeval in stopnjeval napetost. To je počel vedno, ko mu za je bilo za neko stvar vseeno. Čeprav mu za to skrinjo ni bilo vseeno, samo mudilo se mu ni, da jo odpre.
"Imeli smo knjigo, ki je govorila o kačjem jeziku. Mislim, da je bilo celo nekaj črk v tem jeziku, ampak nažalost izgovorjava ni napisana," je rekel in razočarano pogledal v strop.
"Imel sem prijatelja, ki je znal ta jezik in ko mi je prebral nekaj vrstic sem dojel, da je vse skupaj samo sikanje in šepetanje. Ni se mi zdelo težko, ampak točno moraš vedeti, kako dolgo moraš sikati nato pa eeeekati ali aaaakati," je rekel ins e zarežal, potem pa se hitro zresnil.
"Torej če bi našla to knjigo tukaj in našla kakšnega Luskusta.. Sva na konju, kot bi rekli bunkeljni."

[a se napiše luskust? mislm sploh nwem če se tko reče.. ]

(neki tazga je)

ko je Avis videla da zavlačuje, ga je udarila po rami. Pa ne preveč.
"Očitno bova, če bova hotela najti knjigo, kar nekaj časa preživela na prepovedanem oddelku. " je rekla, ko je zaključil s svojo razlago. Nekaj časa ga je gledala, potem pa je zazehala in počasi dodala.
"Ampak ne danes.Imava še jutri dovolj časa. "
nekaj časa sta sedela, ko se je spet oglasila
"Mislim, da bom zaspala kar tu. Se mi ne da hodit v spalnico. " nasmehnila se je "poleg tega... se pa mogoče kdo ravno sedaj skriva pod mojo posteljo."

Lucius se je prijel za ramo, kjer ga je Avis udarila. Delal se je, da ga močno boli in skoraj bi že začel naglas javkati.
"Lahko bi rekla, da bova spala tam," je rekel in se skremžil. Vsekakor bosta veliko časa preživela med knjigami.
"In ker bova spala tam med knjigami v naslednjih dneh, je pravično, da se zdaj naspiva tukaj v udobnih kavčih," je rekel in odkorakal do drugega kavča. Ulegel se je in razširil kakor se je mogel. Izpustil je vzdih olajšanja in zadovoljno zaprl oči.
"Misel na mrzla tla pod tvojo posteljo.. Hja, kdo bi hotel spati tam?" je vprašal z zadnjimi močmi. Bil je takooo utrujen. "Jaz ne bi.."
In že je spal. Tokrat brez morečih sanj.

Avis je svoj kavč z nekaj zamahi spremenila v prav udobnega. Svoj plašč je spremenila v odejo in tudi vi hipu zaspala.

..................naslednji dan......................

Avis se je zbudila prva. počasi je odprla oči in se čez čas obrnila proti malfoyu. Nekaj časa ga je gledala, potem pa počasi vstala ter se potiho, da ga nebi prebudila, odpravila v svojo sobo ter se tam preoblekla in umila. Čez kakih deset minut se je vrnila. v sobose postavila pred spečega malfoya in naglas rekla
"Malfoy, lenoba! Vstani! Deset do šestih je že. Rana ura, Zlata ura!"

((neki me tipkovnica zafrkava))

[mal sm ti ediltala.. no offence.. sam te č, š, y, z..]

Lucius ni ničesar sanjal, ampak je tako lepo spal.. Tako toplo mu je bilo in kar čutil je kako utrujenost drsi iz njega ven. Vedno bolj je bil spočit. Toda ne dovolj. In ravno takrat..
"Kaj? Pa ne no.. Nisem lačen, nisem žejen in sploh me ne zanima nakladanje kakih bednih profesorjev," je mrmral v blazino, ko se je obrnil na trebuh.
"Sploh se nočem zbuditi.. Vsaj še dva dni ne," je rekel in skoraj zaspal, ko je dojel, da Avis še vedno stoji poleg njega. In vedel je, da ne bo odnehala kar tako.
"No prav no.." je rekel in nejevljno vstal. Pretegnil se je in zadovoljjno zavzdihnil. Od jutra je oboževal samo pretegovanje.
Hitro se je preoblekel v fantovski spalnici, na hitro umil zobe, si uredil frizuro in nato prišel v dnevno sobo.
"Torej gremo še enemu dnevu naproti od katerega bo zanimvo le snajino raziskovanje po knjigah," je rekel. "Nikoli si nisem mislil, da se bom kdaj veselil knjižnice."

Opazovala ga je, ko je počasi lezel iz kavča. ko se je odšel umit je sedla na kavč ter ga nestrpno čakala.
Ta si umiva zobe več časa kot jaz...
si je mislila, ko se je čez kakihpetnajst minut končno prikazal na vratih v velikob oljšem stanju. Predvsem je bil manj zaspan, lase pa je imel, kot vedno, brezhibno počesane. Prikimala je
"Še en dan, ja...In glede na to, da se tako obiraš je ura že šest preč in grva lahko kar na zajtrk. " je rekla nejevoljno. "če bi bil malce hitrejši, bi lahko šla takoj v knjižnico še pred zajtrkom. " očitakoče ga je pogledala ter počasi vstala. tudi sama ni bila ravno preveč jutranji človek, vendar se je zgodnjega vstajanja navadila.
"in veš, malfoy," zvenekla je kot kak profesor" knjižnice znajo biti prav zanimiviu prostori. Še posebej..." odkašljala se je i dvignila obrv " ...oddelki, ki na splošno niso preveč...dostopmi" je dejala pomenljivo."