Dnevna soba

Avis se je spet zazrla v sošolko
"še sanja se ti ne kako pomembnega. " je hladno odvrnila ter se zazrla v strop.
"in ni se ti treba tako panično dreti. " je še dodal polglasno. ter z nogo podrsala po tleh. nato je na obraz spravila prijazen nasmešek, tak, katerega je Avis lahko samo zaigrala.
"pa kakšna najina nesramnost, da se nisva predstavili. Tole, je gospodična Bellatrix Balck. Jaz sem Avis F. Quaglio, za prijaqtelje Avis, ti pa me lahko kličeš gospodična Quaglio, če me že moraš kdaj zmotiti. " nato je ddoala s še bolj sladkim glasom
"In ne spadava med prijazne ljudi ki tolerirajo, da se drugi vmešavajo v njihove zadeve."

Victoria se je nasmehnila in se zazrla v Avis: "Me veseli, da smo se spoznale" je mirno dejala in po kratkem predahu dodala: "No, vajno neprijaznost pa sem tako že opazila" Ni se več menila za sošolki in njene sivo zele oči so se zazrle proti oknu kakšno dobrodošlico pa bi lahko pričakovala, saj smo vendarle vsi isti si je mislila medtem pa še vedno poazovala dežne kapljice, kako težko udarjajo po oknu.

avis si je oddahnila, da ju je dele pustila pri iru in nadaljevala pogovor
"če premislim, Snape niti ni tako napačen - o napojih ve zelo veliko in mogoče ga bom še potrebovali na tem področju. kar pa še ne pomeni, da ga maram in da mi je simpatičen." je rekla Belli ter v opravičilo malce zmgnila z rameni.
"bomo že preživeli" je čaz čas dodala.

Rodolphus je opazoval učenko. Do tedaj je še ni videl. Natančno jo je opazoval. Bellinega in Avisinega pogovora ni poslušal več. Stopil je k novemu dekletu, jo pozdravil in dejal:" Rodolphus, Rodolphus Lestrange". Upal je da Belle ne bo motilo da pozdravlja učenko, katero sta z Avis odslovili.

Victoria je zamišljeno gledala skozi okno, nakar jo je zmotil glas sošolca. Pogledala ga je naravnost v oči in mirno dejala: "Zdravo" nato pa mu podala roko "Victoria, Frances." ter se prijazno nasmehnila.

"Nikoli te še nisem videl" je dejal Rodolphus in se prijazno nasmehnil nazaj. "Kateri je tvoj najljubši predmet?" je še radovedno vprašal, nato pa izvedel priklicovalni urok, da je Orion na nežno poletel k njemu. "To je Orion, moj maček!" je še dejal. Maček je zamijavkal in Rodolphus je radovedno poškilil proti Viktorii.


[Vem bedn post]

"Da, nova sem, ne znajdem se še najboljše." je sramežljivo dejala. "Najljubši predmet? Rada imam obrambo pred mračnimi silami ali pa nego čarobnih živali, pa ti?" je radovedno vprašala.
"Oh, da lep maček, to pa je moja Mistery." in pokazala na spečo črno muco v kotu sobe. Do novih poznancev je bila vedno zadržana.

(ne moj post je bol bedn...)

Rodolphus jo je pozorno poslušal. Čeprav je tudi on imel rad živali, ni imel prav rad predmet nego čarobnih živali. "Zanimivo!" je vzkliknil, ko je slišal njena dva najljubša predmeta. "Moj najljubši premet?" je najprej tiho vzdihnil, nato pa nadaljeval: "Nimam samo en najljubši premet, obožujem uroke in obrambo pred mračnimi silami, vendar tudi spreminjanje oblik ni zanič". Lepa mačka... "Katera pasma je. Orion je turška angora. Moj oče obožuje mačke" je dejal.

Victoria se je normalno vsedla in naredila prostor, če bi Rodolphus želel sesti. Pogledala je v Oriona in da nežno pobožala po glavi, nato pa so njene oči potovale do Mistery. "Mistery je bombajka." pogledala je spet proti Rodolphusu "Moji starši imajo radi le kače, tipično za spolzgadovce kajne?" je rekla in z zanimanjem nadaljevala "od kje pa prihajaš? Jaz sem iz Londona."

Usedel se je zraven nje . Najprej jo le opazoval, nato pa je dejal :"Da, seveda je tipično". Prešinila ga je misel, a jo je pozabil. "Živim v Lestrange manor, ki je nekje v na Škotskem v bližini Pitlochriya." je na kratko dejal. "Med počitnicami, pričakuje obiske!" je še zadovoljno dejal. Orion je skočil z njegovega naročja in se pognal za mačkom njegovega brata Rabastana. Rodolphus ni vedel kaj naj jo še vpraša. "Accio knjiga Urokov Merlinovega Reda" je dejal in knjiga je poletela k njemu.

Victoria je še enkrat pogledala igrivega mačka. "nekam zamišljeno mi deluješ, je kaj narobe?" je vprašala. Nato je tudi sama ostala brez besed. "No, pa da vidim kakšna je knjiga, mogoče se celo začnem zanimati za uroke" se je nasmejala in svoje sivo zelene oči uprla v knjigo, ki jo je držal rodolphus

"Čudno?" jo je vprašal. Ni vedel zakaj naj bi deloval čudno. Če je že spoznala Avgustusa? je pomislil. Bi ji moral biti vsaj moralen, ne pa tak kakor Avgustus, njegov bratranec, ki je na mačkih poiskušal uroke. "Uroki so najbolj praktična reč. Posebej, če poznaš kakšen dober urok." ji je dejal in odprl svojo knjigo. Na začetku je bil uvod.

"Ne nisem mislila čudno, le nekam zamišljeno, pa saj je vseeno" se je popravila, predn bi izbruhnil še kakšen neprijetn prepirček, kakor z Avis. "uroke so me učili že od malega, res so praktični, skoraj najbolj pomembni, a kot premet mi niso ravno ušeč." je dejala in pogledala v Rodolphusa. "Imaš kakšen urok še posebej rad?" ga je vprašala, nato pa pogled spet posvetila knjigi.

Pozorno jo je poslušal. "Zelo rad imam spreminjevalne uroke" je dejal. "Moja palica je prav v njih zelo dobra, pa tvoja" je pripomnil. Obrnil je par strani na ogromno poglavje : OGNJENI UROKI. Pogledal je stran. Zdelo se mu je da je še ni videl. Zagledal je kletev o kateri mu je pravil njegov oče.Zublji zla. Že od očetovega pripovedovanja, se je odločil da jih ne bo nikoli pričaral. Nato pa je izrekel urok, s katerim je pričaral ognjeno ptico.

Victoria se je razžalostila komaj slišno je dejala "tudi moj brat je imel rad spreminjevalne uroke" V prsih jo je stisnilo, spet se je spomnila na mrtvega brata. Upala je, da Rodolphus ne bo opazil, kako ji gre na jok. Uspelo ji je premagati solze in spet pogledala naravnost v rodolphusove oči "Moja palica je primerna za napoje, sem kar zadovoljna s tem" je dejala, nato pa je njen pogled pritegnil velik naslov OGNJENI UROKI, skušala je prebrati uvod, kjer so bili opisani, a je raje opazovala, kako ej Rodolphus dvignil svojo palico in izrekel njej še neznam urok. Pred njunimi očmi je stala prelepa ognjena ptica. Victoria je osupnila in opazovala plamene, kako švigajo iz njenih kril. "Čudovita je"

Rodolphus jo je poslušal. Ni vedel da ima brata. Nič ji ni hotel reči, ker je vedel da noče da kdo izve. "Odlično palico imaš!" je dejal. "Napoji, pa mi na žalost niso najbolj pri srcu!" je še zavzdihnil. "Mogoče poznaš Snapea, prav on ima prav tako odlično palico za napoje" je še pripomnil. Ognjeni ptič je poletel v zrak. Treščil je ob steno. Ognjeni ptič se je spremenil v letečo kačo, kača pa v majhnega zmaja.Zmaj se je pognal nadnj. Vedel je da je zmaj samo urok, vendar je bil zelo močan. Poskušal ga je odvrniti. Pobrskal je po spominu. Ni se spomnil nobenega uroka, zato je napel moči in z lahkotnim zamahom zmaja spremenil v jesensko listje.

Victoria se je sprva prestrašila ptiča in vseh njegovih oblik, ter sunkovito potegnila palico, a je Rodolphus že opravil z njim. "no ja, ne bom je potrebovala" je hvaležno rekla in jo pospravila nazaj, nato se je oddahnila, ko je videla, da Rodolphus ne bo drezal vanjo. Spet se je nasmehnila "Ja, tudi tvoja palica je dobra!" je spet veselo dejala. "Snapea še ne poznam, hotela pa sem se prijaviti k čarobnim napojem, upam da je vredu profesor!" Kako iskren in prijazen je ta Rodolphus, si je mislila in ga pogledala naravnost v oči. Nato je s pogledom prestregla Mistery, katero ni zmotil hrup in je še vedno spala naprej. "Joj, čisto sem pozabila, moram še v knjižnico!" popravila si je sprednje kodre in tiho dodala "malo bi še pokukala v prepovedan oddelek" nato se je igrivo zasmehljala. "upam, da se danes še srečava" je veselo dejala in se vstala. Pristopila je do Mistery, jo lahkotno vzela v naročje "Adijo" je dejala Rodolphosu s prijateljskim mežikom. Nato je nežno privila Mistery k sebi in zapustila spolzgadovsko dnevno sobo.

Bella je novo učenko mirno prepustila Avis, saj jo je novica o nečisti krvi, ki se je vrinila tako blizu Mojstra, preveč šokirala, da bi se ji uspelo ukvarjati z prijaznim sprejemom novoprispele Spolzgadovke. Ko se je slednja zapletla v klepet z Rodolphusom, je Bellatrix nekaj časa sumničavo opazovala njene ponavljajoče se kretnje, s katerimi si je neprestano popravljala lase, a ko je ugotovila, da ji Victoria ne predstavlja konkurence, se je takoj spet vrnila nazaj k temi o Severusu Snapeu in njegovi povezanosti z Mojstrom.
"Kot da je edini na šoli, ki zna kuhati zvarke," se je namrdnila. Napojev ni imela ravno v čislih- zanje je bila preprosto preveč nepotrpežljiva. Vročekrvna. Oboje.
"Ampak kot si rekla, bomo že preživeli. Ko bi se stvar vsaj začela premikati. Čakanje v brezdelju me ubija, a naročeno mi je bilo, da javno znašanje nad učenci umazane krvi ni priporočljivo."
Utihnila je in s pogledom pozorno spremljala Victoriin odhod iz dnevne sobe.

V dnevno sobo je vstopila nova članica Spolzgada. Šestnajstletna Nagini je postala Spolzgadovka. Sedaj upa, da bo v domu pridobila nove prijatelje, zato reče: "Kdo ste? Jaz sem nova članica Slytherina, Nagini."

Rodolphus, ki je odšel poiskat Freyra, ga je le našel. Odločil se je da bo odšel ven. Preden pa je prišel do portreta, se je ponesreči spotaknil ob torbo neke učenke iz prvega letnika. Nato pa je slišal Bellin povdarek na besedo Mojster. Ko se je še v zadnji sekundi obrnil, je v Spolzdadovsko dnevno sobo vkorakala neka študentka. Slišal je njeno vprašanje, vendar se je le namrdnil in ji namenil žgoč pogled. Z Freyrom v rokah se je usedel na kavč poleg Belle in še vedno opazoval Avis in Bello, ki sta se o nečim pogovarjali. Zdelo se mu je da o nečim zaupnem, o nečim čemer nihče ni smel vedeti. Pobožal je belega mačka, ki se je zvijal na njegovih kolenih, a je še vedno pogledoval Belatrix.

Victoria je prišla ravno iz knjižnice spet v dnevno sobo. Avis in Bellatrix sta se še vedno pogovarjali in Rodolphus je strmel v Bellatrix med njima se pa nekaj plete je pomislila in se nasmehnila. Želela se je že uležti na veliko zeleno sedežno , da si malo spočije a je zagledala novo sošolko, postala in se obrnila k njej "Zdravo." Ji je hladno odgovorila, jo premerila od glave do pet in dodala "Sem Victoria Frances." Nato pa končno z užitkom legla na sedežno. Zamišljeno je pogledala skozi ozko okno Kaj naj zdaj počnem... si je mislila in priprla oči.

V rokah je držal platnice knjige, ki je ni zares prebiral. S praznim pogledom je strmel v popisane knjige, saj se v tistem trenutku ni koncetriral na vidni čut, temveč na slušni. Nedaleč stran se je odvijal pogovor, v katerem je večkrat zaslišal svoje ime in nenadoma je knjiga postala nezanimiva.
Ni bilo prvič, da so se o njem pogovarjali, saj je bil najbolj nepriljubljen učenec na šoli, a tokrat sta se o njem pogovarjali osebi, ki nista bila neznani in nepomebni. Poleg tega pa je v pogovoru slišal besedo kri, ob čemer mu je vzkipela kri, a je zadržal miren in hladen izraz na obrazu, kakšnega je imel ponavadi. Še bolj jezen je postal, ko dva spolzagodvca nista hotela utihniti in zaradi njiju ni dobro slišal.
Kmalu po tistem, ko ga je Klobuk izbiruh za splozgadovca se je razvedlo, da njegova kri ni čista. A vse dvome o pravi odločitvi klobuka je razbil s svojim znanjem in talentom. A kljub vsemu so imeli včasih kakšni splozgadovci debato o njem in njegovi krvi.
Z glasnim tleskom je zaprl knjigo in vstal iz naslanjača pri kaminu. Pristopil je do dvojice, ki se je prej pogovarjala o njemu.
"Se smem pridružiti pogovoru ali vaju slučajno motim?"
S pogledom je šel od Belle do Avis, na kateri mu pogled mu ni mogel sploh dolgo ostati.
Izgleda, da ti niti plemenita kri ne prinese lepote...

[Snape še ne pozna zares voldija, sam enkrat se je pogovarju z markom in ta je takrt neki namigoval na te jedce pa to. Tko da zaenkrat še nč ni treba omenja mojstra itd.]

Bellatrix so vsi Spolzgadovci, ki so se nagozdili v njuno neposredno bližino, začeli že rahlo živcirati. Imela je zoprn občutek, da je njun pogovor pritegnil internacionalno pozornost.
Ko je k njima pristopil še Snape (ki za razliko od ostalih ni samo prisedel nekam preblizu, ampak je dejansko glasno izrazil svojo željo), ga je Bella nekaj časa sumničavo merila z očmi.
Izbral ga je. Ti tukaj nimaš besede.
"Motiš naju ravno tako kot vsi ostali. Zelo. Zdaj je za zaupna klepetanja tako ali tako že prepozno, tako da lahko še ti pristaviš svoj talentiran kotel. Pogovarjali sva se o profesorju, ki naj bi te imel zelo v čislih."
Upala je, da je Snape dejansko tako pameten kot pravi profesorski staž in bo dojel, o kom je pravzaprav tekla beseda.
"Mogoče ti prinašaš kakšne novice?"
Vse skupaj je bilo še tako v povojih, da Bella sploh ni vedela, kdo kaj ve, koliko ve, kdo vse je vpleten in kako naj bi stvari potekale naprej. Zakaj ne bi mogel Neelstin sklicati enkrat vse skupaj, da se zadeve razjasnijo?

Bellatrix je vstopila v sobo in slišala kratek pogovor med še eno Bellatrix in Severusom. Takoj je opazila, da druga Bellatrix ni pri volji za nič, zato ni pozdravila. Vse, ki so bili v dnevni sobi je s hladnim mračnim pogledom premerila od glave do peta. V sobi je zagledala tudi eno nekam zmedeno dekle in ji namenila najbolj oster podgled točno v oči. Nato se je odločila, da se bo usedla na zofo. Misli so ji nato švignile k čisto drugim stvarem.

Avis, ki je ves ta čs nekako zasanjeno buljila v strop se je zazrla v Snapea. pustila je Bellatrix, da začne govoriti in strese nanj malo svoje prejšnje jeze. ko ej bela utihnila, ga je pozdravila z ne preveč prijaznim glasom
"Dobrodošel Snape. Mi o volku... pa domnevam , da si že precej slišal tega, kar sva govrili. " je še doaoala ne meneč se za to, da sta bili morda prej nesramni.
"kot poslušajo tu vsi. " z očmi je ošvrknila spolzgadovce po sobi Naq živce j je šlo, da vsi vlečejo an ušesa njihov pogovor, znalo bi pa biti tudi nevarno, zato se je nekako prijazno nasmehnila ter rekla
"Ja, profesor te je zelo pohvalail. Mislim, da bi te znala stvar zanimati,. Mar ni nekoč že govoril s teboj?Dobro premisli... morda se spomniš." je počasi rekla.
"sploh se pa take stvari niso za pogovarjati na teh mestih, o nimajo le stene ušesa, temveč še kdo drug." spet se je razdraženo ozrla po sobi.
"kaj pravita? sta za? prišel bo tudi Malfoy" je rekal ter pošpravila štreno las, ki ji je silila v oči. upala je da bosta za, čeprav je vedela, da bi Bella zlahka odklonila sodelovanje z polkrvnim Severusom, in da je imel tudi onn glede tega svoje muhe...