Pri Creparju

Mladi fant po imenu Sean si je zaželel malo vragolij in je po Meryasceeni iskal trgovino, ki je bila znana po imenu Pri Creparju. Hodil je dol in gor po Meryasceeni. " Kje stoji vendar ta trgovina? Se je premaknila ali sem jaz od lani pozabil kje stoji?" se je začudeno spraševal mladi Drznvraanovec. Gledal je po vrsti in nato opazil velika napis Pri Creparju.
" Ja končno!" je v olajšanju dejal. Počasi je vstopil in notri opazil nekaj tretjih letnikov. " Pozdravljeni!" je dejal in si začel ogledovati police, ki so bile polne raznih vragolij. Kaj ko bi kupil kakšno pripravo za profesorje in bi s kakimi učenci podtaknil komu si je željan po zabavi mislil. Gledal je napolnjene police, ki so kar sijale. " Veliko je tega, a kaj ko nimam dovolj denarja za vse!" je dejal. " Vse bi rabil za vragolijo! No, bom vzel samo tisto kar je zelo pomembno!" je dejal in začel pobirati predmete, ki je potrboval za največjo vragolijo v njegovem življenju. " Perfektno, to rabim" je dejal in v dlan dal manjšo govnobombo. Stopil je naprej in pobral še nekaj iskric in dimnih bomb. Za konec je stopil do zadnje police in opazil poceni Kanaršnite. " Vzel bom dve!" je dejal, vzel, stopil do blagajne in plačal primeren znesek. Vse je spravil in šel se segret v gostilno Pri Treh metlah. " Pozdravljeni gospod!" je pozdravil prodajalca in šel.

Navdušena, ker gre končno v trgovino, v kateri ni bila že zelo dolgo, je zvlekla Alucarda iz gostilne.( Prej sta seveda še plačala)
Šele, ko je stala pred vhodom trgovine, se je zavedla, da je ves čas držala Alucarda za rob plašča.
Malce je zardela in spustila plašč, opravičujoče ga je pogledala, nato pa zopet vso svojo pozornost namenila trgovini.
Preden je vstopila, si je ogledala kaj ponujajo v izložbi. …res edinstvena trgovina….
Zvonjenje zvončka, ki je opozarjal na nove stranke, jo je napolnil z še večjim navdušenjem,tako, da se je hitro zapodila, k najbližji polici.
Še vedno se je spominjala, kako je bila sama žrtev kar precejšnjim izdelkov te trgovine, saj so si s prijatelji drug drugemu vedno potikali kakšne vragolije, nato pa se režali na svoj račun.
Obrnila se je k Alucardu, »Mogoče tukaj najdeš kaj za tistega drznvraanca, ki si ga tako grdo gledal malo prej v Treh Metlah«. Veselo se je zasmejala, nato pa nadaljevala z iskanjem zanimivih izdelkov.
Toliko zanimivih reči je bilo, da si je Rachel nabrala polne roke in vse skupaj počasi nesla proti blagajni.
Pobrskala je za denarjem, počakala če si bo še Alucard kaj kupil, nato pa stopila proti izhodu.
»Torej, moje želje so potešene, za zdaj, sedaj si ti na vrsti Alucard, kamorkoli greš grem s tabo, če to želiš seveda«, opazno je bila izjemno dobre volje.

Z dolgimi koraki je sledil Rachel, saj mu ni preostalo drugega, ko pa ga je vlekla za plašč. Smejal se je, a ji ni hotel povedati, dokler ni sama tega opazila in ga spustila. Zasmejal se je, a rekel ni nič, temveč samo sledil v trgovino.
Ko je bil mlajši, je vedno rad zahajal v to trgovino in nakupoval, različne stvari, ki jih je kasneje podtaknil dijakom ostalih domov in se norčeval iz njih. A sedaj so ga takšne zadeve dolgočasile. Lenobno je drsel po trgovini in gledal, če slučajno najde kaj uporabnega.
Ko je omenila Remusa je le jezno zanergal in se obrnil stran. Zanimivo mu je bilo, kako je navdušena nad vragolijami, zato se je zadržal kritičnih komentarjev. Na koncu je vzel neke petarde, ki so se mu zdele še najbolj zanimive. Plačal jih je pri pultu, nato pa stopil do Rachel, ki ga je čakala pri izhodu. Nameraval je obiskati še Merjaščevo glavo, a sam. Temnilo se je, vsi dijaki so počasi zapuščali Meryasovenno. Bilo mu je žal, ker jo bo pustil samo, da gre nazaj k Bradavičarki, a takih priložnosti je bilo malo.
"Nikamor nisem več mislil iti" se ji je zlagal", poleg tega pa se temni in Meryascovenna ni varna v teh časih. Toda sam imam še en kratek opravek, zato te žal ne bom mogel spremiti do akademije. No grem, preden se znoči" je zmedeno rekel. Govoril je hitro, da ne bi mogla priti do besede. "Upam da ne zameriš, saj se še kaj vidiva."
Hotel se je že odpraviti skozi vrata, a ga je nekaj zadržalo. Sklonil se je in jo na hitro poljubil na lice, nato pa izginil skozi vrata.

Opazovala ga je, ko je pri blagajni plačal za petarde….ali naj mu povem, da sem nečistokrvna…se ji je po glavi podilo, ko se ji je bližal.
Tiho ga je poslušala in postala vedno slabše volje….se me je mar naveličal in se me hoče samo znebiti….
Zmedeno ga je pogledala, ko se je že skoraj odkorakal stran, a ga je nekaj ustavilo.
Ob poljubu se ji je zazdelo kot, da je celo telo zaživelo. Neka energija, do zdaj zanjo še neznana, ji je stekla skozi vse dele telesa. Čeprav ni bilo nič kaj takšnega, se je Rachel zdelo veliko.
Zrla je za njim, dokler ni izginil. Nežno se je dotaknila mesta, kjer je še vedno čutila njegov dotik in se nasmehnila.
…kljub temu sem jezna nanj, ker me je pustil samo…si je trmasto govorila, ko se je še sama odpravila iz trgovine.
Na hitro se je poslovila od prodajalca, nato pa stekla proti Bradavičarki.




(Ble...post je kr en, sam je primern za uro ob kteri sm ga napisala )

James se je sprehajal med dolgimi vrstami polic z najrazličnimi pripomočki za šaljivce. Želel je kupiti darilo za svojega najboljšega prijatelja a ni vedel kaj naj kupi. Razmišljal je, da bi mu kupil petarde, ki se spreminjajo v zmaje. Pogledal je na listek z ceno in nenavadno, bilo je samo štiri gulde! Hm... to je pa poceni... ampak ne vem če je kvalitetno je razmišljal James, medtem ko je zasanjeno gledal prelepo škatlo z petardami.
Že se je odpravil k blagajni z škatlo, ko je nenadoma trčil v enega Gryfondomca. Zadrl se je nanj: "Pazi kje hodiš!" nato pa se je poslovil od prodajalca in odšel ven na zrak, ne da bi kupil petarde, ker so mu padle iz rok med trčenjem.