Učilnica Urokov ~ 5. in 6. letnik

Nekaj minut preden je zazvonilo za začetek ure, je Selene iz kabinete prišla v učilnico. Ker je načrtovala tudi praktičen del, si je na vsak način skušala speti dolge. Po njenih izkušnjah so bili bolj varni v čopu, ampak ne glede na to kaj je poskusila, je vedno razkrila tetovažo na vratu. Na koncu je obupala in sedla na kateder. Mimogrede je palico usmerila proti tabli, da se je na njej izpisalo prof. Selene Marmion, potem pa počakala na učence.

Evelynn je imela prosto uro, ki jo je porabila za tavanje po gradu. Nekaj minut do zvonenja pa se je spomnila, da ima uroke, zato se je počasi odpravila na drug konec gradu, v učilnico. Popolnoma vseeno ji je bilo, če zamudi, a prispela je nekaj minut pred začetkom. Previdno je vstopila v učilnico, ki je bila še popolnoma prazna. Ponavadi je bila tako pozna, da si je komaj poiskala prazen prostor. Odšla je do zadnje klopi in se vsedla tja. Vedno je rada sedela nekje v nevpadljivem ozadju. Na klop je ne preveč nežno vrgla učbenik in se usedla. Ozrla se je proti katedru in šele takrat ugotovila, da je v učilnici tudi učiteljica.
"Dober dan." je hladno pozdravila ter pripravila še pero in črnilo, če bo potrebno kaj zapisati. Potem se namestila, kolikor udobno se je na šolskem stolu pač dalo, in počakala na začetek ure, za katero je upala, da ne bo preveč dolgočasna.

Andromeda se je počasi odpravila iz Drznvraanske dnevne sobe. Z rame na ramo je prekladala torbo, polno zvitkov pergamenta, peres in drugih stvari.
Pogledala je na uro. Imela je še dobrih deset minut do pričetka učne ure, zato je stopala bolj počasi. Prišla je do vrat velike učilnice in jih odprla. Razgledala se je po prostoru in opazila profesorico in neko drugo študentko iz Spolzgada.
''Dan.'' je pozdravila in sedla v eno izmed zadnjih klopi. Opazovala je učilnico in na tabli opazila napis prof. Selene Marmion, nato se ji je pogled ustavil na ženski, ki je sedela za katedrom. Andromedi se ni zdela znana.
'Vsako leto je isto, vedno novi in novi profesorji' si je godrnjavo mislila sama pri sebi in s peresom začela kracati po pergamentu, ki ga je privlekla iz torbe. Čakanje na druge študente in pričetek ure se ji je zdelo vedno dolgočasno. Ponovno je namočila svoje gosje pero v črnilnik in se podpisala s še eno drugačno pisavo.

Caley je kakor vedno dobre volje stopala po hodniku. Šolska torba ji je malomarno visela čez ramo, v ustih pa je počivala češnjeva lizika. Veselila se je ure Urokov, saj je bil to en izmed njenih ljubših predmetov. Mogoče ji celo uspe zažgati kakšnega Spolzgadovca...
S temi sladkimi mislimi je vstopila v učilnico, prijazno pozdravila profesorico in ugotovila, da je njeno najljubše mesto še prosto. Ni marala sedeti ne spredaj ne zadaj, zato je vedno sedela v srednji vrsti, če se je dalo tik ob oknu. Tako je imela vsaj kaj za početi med dolgočasnimi urami. Iz torbe je napol stresla učbenik in pergament ter pero in črnilo, potem pa počakala na začetek ure.

Siriusov najljubši predmet uroki je bil na sporedu in že je tekal k učiteljici. Dolgo ogrinjalo rdečo-rumene barve je kar letalo naokoli in pometalo vse.
"Še malo pa smo tam!" je dejal.
Kmalu zatem je prispel in vstopl.
"Pozdrav učiteljica, oprostite za zamudo!" je dejal.

Remus je prikorakal v učilnico za uroke dobre volje. Do polne lune so bili še trije tedni in tako ni imel velikih razlogov za skrb, poleg tega pa so se stvari s SPolzgadovci počasi začele oodvijati na bolje.
Najprej je pozdravil novo profesorico očitno imamo spet novo je bila njegova misel ob pogledo na njo. Skomignil je z rameni in se odločil da se s tem danes ne bo obremenjeval, saj ima dovolj drugih skrbi.
Ozrl se je po učilnici v kateri se je že nabralo nekaj študentov. Pozdravil je Siriusa, ki je imel opravka z neko stvarjo in ga ni maral motiti, nato je prekimal še Andromedi in Caley, ki pa sta se prav tako okvarjali z drugimi stvarmi. Andromeda je nekaj pisala na pergament, Caley pa si je pripravljala učbenike za uro. Remus se jima je nasmehnil nato pa nadaljeval svojo pot, k svoji klopi, ki je bila bolj v odzadju. Ni maral sedeti spredaj in zato je najraje sedel v zadnjih vrstah, čeprav ne povsod. Torbo je postaavil poleg svoje klopi ter se zleknil na stol. Do začetka ure je bilo še nekaj časa in zato si je raje ogledal nepoznano SPolzgadovko: Bila je prav tako vzvišena in nadležna kot ostali iz njenega doma. Seveda razen Tare. Nekaj časa je razmišljal kaj naj stori nato pa je izpod plašča nameril palico in zašepetal čarobne besede. Črnilo, ki je do tedaj stalo na Spolzgadovkini mizi se je prevrnilo in njegova vsebina se je razlila po mizi in seveda po vsem kar je bilo v bližini...

Selene je mirno sedela na katedru dokler ni zazvonilo. Takrat je vstala in z roko pomignila proti vratom, da so se zaprla. "Lepo pozdravljeni vsi skupaj." Počakala je, da so se umirli, potem pa nadaljevala. "Kot vam je verjetno jasno, sem vaša nova profesorica urokov, Selene Marmion, in kakor vsi profesorji urokov tudi jaz pri urah zahtevam popolno zbranost in mir." je povedala mirno. Sprehodila se je med klopmi in se ustavila pri učenki, ki je imela celo mizo prekrito s črnilom. "Zato take neumnosti pustite zunaj učilnice." S palico je potapkala po prevrnjeni steklenički in črnilo se je zlilo nazaj vanjo, brez da bi na mizi pustilo en sam madež. "Če komu ni jasno kaj lahko prinese nezbranost pri Urokih, imate na steni čudovite primerke."
Vrnila se je do katedra, kjer je najprej počakala, da so si vsi ogledali zelo zgovorne slike, potem pa nadaljevala. "Dobro, kdo mi lahko pove katere uroke ste že predelali? Do konca leta ni več veliko in nekatere bolj zahtevne uroke enostavno morate osvojiti še ta mesec." V pričakovanju odgovora se je ozrla po razredu.

Z zaskrbljenem izrazom na obrazu je tekla po hodniku in raztreseno pogledovala na uro. Prekleto...ura se je že zdavnaj začela...je šinilo skozi njene možgane, ko si je vmes še oblačila pulover in si poskušala spraviti lase v zgledno stanje a ji to ni uspevalo. Pa zakaj se ji mora to vedno zgoditi?
Preobložena torba je napovedovala, da se bo vsak trenutek razletela a tega Tara niti ni opazila pač pa je oči imela edino na vratih na koncu hodnika. Upala je, da se bo neopazno zmuznila v zadnjo klop in da profesorja še ni v razredu a vrata je odprla preveč na silo in kar planila noter.
Spotaknila se je ter se komaj obdržala na nogah, na sebi pa je začutila vprašujoče poglede, med njimi tudi profesoričin. Popolnoma jo je zalila rdečica in neuspešno je zamomljala:"Oprostite za zamudo...toda po nesreči sem zaspala..."
Sklonila je glavo saj je bila sramota prevelika. A za nameček je ravno v tem trenutku torba popokala po šivih in z velikim truščem so knjige popadale na tla. Tara je bila sedaj v glavo že popolnoma rdeča in je hitro sklonila glavo ter z veliko ihto začela pobirati knjige s tal pri tem pa se je zopet opravičevala:" Oprostite...saj bom takoj..."
Končno ji je vse uspelo spraviti v roke, zato se je dvignila in brez besed odkorakala proti zadnji klopi ter upala, da bodo čim hitreje pozabili nanjo, največjega štora pod soncem...

Ob nepriačakovanem trušču je Selene kar poskočila. Zazrla se je v zamudnico in ji sledila s pogledom dokler ni sedla. "Zamujanju nikakor nisem naklonjena, zato vam svetujem, da se temu izognete." Naslonila se je na kateder in se spet posvetila Tari.
"Ker je bilo to prvič, Spolzgadu ne bom odbila točk ali kaj podobnega, ampak... Kot kaže se nihče ne javi, da bi povedal kaj ste do sedaj pri Urokih že predelali. Zato je beseda tvoja. V kolikor nisi prespala vseh ur, seveda." je dejala mirno. Zaenkrat Tara pri njej še ni bila slabo zapisana, saj si Selene nikoli ni tako hitro ustvarila mnenja o nekom. Ampak očitno je bilo, da nekoga mora izbrati, da odgovori, drugače lahko do konca ure čaka na morebitnega prostovoljca.

James je ves zadihan tekel po avli in priletel v učilnico le kakšnih deset sekund po Spolzgadovki.
"Prekleto! Komaj prva ura urokov, jaz pa že zamujam!"mu je šinilo skozi misli in naslonjen na kolena je poskušal končno malo zadihati.
Ko se je nadihal za deset let vnaprej, se je vzravnal ter se profesorici dostojno opravičil:"Jaz... Opravičujem se za zamudo... Sem čisto pozabil..."
Sedaj je lahko čakal na odgovor, čeprav se mu je zdelo, da ne bo zelo spodbuden.

"Sedi." je bilo vse kar je Selene rekla še enemu zamudniku, potem pa se obrnila nazaj k Spolzgadovki in še vedno čakala na odgovor. Končno se je naveličala.
"Dobro, je sploh kdo tukaj, ki ve kaj ste predelali pri prejšnem profesorju?" je že malo naveličano ponovila svoje vprašanje.

((če ne mislte pisat, ne bomo nikamor prišli. js z lahkoto v nedogled čakam, da kdo odgovori))

Dolgočasil se je, ko sta v učilnico priropotala še Tara in James. Obema se je Remus nasmehnil a nato je spregovorila profesorica in je raje utihnil, kot pa da bi na ves glas pozdravljal. Remus se je končno upogumil in zrecitiral odgovor
"Pri urokih smo ponovili predvsem uroke, ki smo se jih naučili v preteklih letih. Upravili smo tako teoretični kot tudi praktični pregled pomebnejših urokov." je previdno začel nato pa dodal, saj se mu je zdelo da profesorica namiguje na imena urokov :
"Alohomora,Wingardium Leviosa,Mobiliarbus,Incendio,Accio to so le nekateri uroki, ki smo jih uporabljali. Profesor nam je pustil svobodno izbiro da smo uporabili tiste, ki so nam najljubši."
Vedel je da njegov odgovor ni ravno najbolši a bil je vsaj nekakšen odgovor.

((se opravičujem za zapoznel odgovor, ampak nisem imela časa))

Selene se je obrnila proti učencu, ki je spregovoril in njen izraz se je v trenutku spremenil. Zopet se je smehljala in prijazno zrla vanj. Ob naštevanju urokov je kimala, ko pa je Remus nehal naštevati je še naprej zrla vanj, kot bi pričakovala še najmanj 10 urokov.
"Aha." se je zdrznila, ko se je zavedla, da pravzaprav strmi vanj. "Se pravi, to je bilo vse. Dobro. Veliko dela nas čaka." je ponovno prikimala.
"Takole je, do konca leta moramo nujno predelati posebne runske uroke. Nekaterim urokom lahko moč potrojimo, če po izvedbi v zrak zarišemo pravo runo. Poleg tega se moramo prebiti skozi elementarne uroke, ki nam bodo vzeli kar nekaj časa, saj kot veste so elementi štirje. Nameravala sem vas naučiti tudi kako se čara brez palice. To je dolg postopek, ampak nisem prepričana, če nam bo letos uspelo predelati sploh kakšno stopnjo tega." je razložila kako si je zamislila vse skupaj. "Aja pa pri mojih urah je bolj malo teorije in precej več prakse. Upam, da vas to ne moti." je še dodala, potem pa se obrnila proti tabli. Pomignila je z roko in na tabli se je izpisalo:

ELEMENTARNI UROKI
~ zrak
~ voda
~zemlja
~ogenj

"Nekateri uroki so izrazito povezani z enim izmed štirih elementov. Vsakemu izmed vas pa je en element pisan na kožo, njegov nasprotni element pa nikakor ne. Če torej obvladate uroke povezane z ognjem - na primer ognjene krogle, vam bodo uroki povezani z vodo - na primer vodni vrtinci, povzročali hude težave. Kar je popolnoma normalno. Z veliko vaje se da to popraviti." jim je razložila. Videla je, da si nekateri zapisujejo vsako njeno besedo, drugi pa zgolj poslušajo. Ne enim ne drugim ni rekla ničesar, saj je imel vsak svoj način dela. Poleg tega nikoli ni pričakovala, da bo kdo vedel vse o teoriji. Važno, da zna izvesti urok.
"Danes bomo ugotovili kako je pri vas z elementoma zemljo in elementom zrak. Ta dva sta si namreč nasprotna." Ob tem je prek razreda zamahnila s palico in pred vsakim se je pojavil lonček prsti. "V tej zemlji je polno različnih semen, tako da bo nekaj zagotovo zrastlo. Nič nevarnega, ne skrbite." Vsaj upala je, da ni kakšnih nasilnih rastlinic v zemlji.
"Izvlecite palico, konico nežno pritisnite na zemljo in izrecite urok Rathovis" jim je naročila ter pokazala na svojem lončku. V trenutku je iz njega pokukalo nekaj kratkih bil trave in celo dve bolj bogi marjetici. Neka tretja rastlina pa je pognala samo steblo, brez listov in cvetov.
"Kakor lahko vidite pri meni ni zemlja glavni element. Ampak ker je vsaj nekaj pognalo in zacvetelo, niti ni zrak." je razložila.
"Sedaj pa ste na vrsti vi."

Caley je pozorno poslušala razlago in si vmes kaj zapisala. Vsa je bila na trnih, sploh zato, ker je profesorica obljubila aktivne ure. Za elementarne uroke je sicer že slišala, ampak nikoli se ni poglabljala v to temo, zato ni vedela kateri ji bodo šli najbolje od rok. Nemirno je čakala, da bodo lahko začeli in polna pričakovanja svoj lonček zgrabila že v zraku.
Mimogrede je hitro nakracala ime uroka, ki naj bi ga uporabili - nikoli ne veš kdaj bo prišel prav - potem pa zavihtela palico. Nos je imela skoraj pri zemlji. Z razprtimi očmi je čakala, da bo kaj zrastlo. In čakala. In čakala... Po nekaj napetih trenutkih je iz zemlje le mukoma prilezla ena majhna travica.
Caley je nemudoma dvignila roko. "Profesorica! Moja zemlja ne dela." je razočarano ugotovila. Komaj je dokončala stavek ji je bilo jasno zakaj ni nič zraslo in zardela je. "Aja, saj res... Če nič ne zraste to pomeni, da je moj glavni element zrak." No to je bilo pa že bolje.

Remus si za razliko od nekaterih ni zapisal ničesar. Poslušal je profesorico, ki jim je predstavila kaj bodo počeli pri uri. Naloga se mu je zdela zanimiva, saj je že slišala za elementarne uroke in zanimalo ga je kateri je njegov element.
Ko jim je razložžila vsa navodila in pričarala lončke, se je Remus lotil dela. Palico je dvignil in zamahnil pri tem pa rekel "Rathovis".
Nekaj trenutkov je napeto zrl v zemljo a ko se ni zgodilo prav nič, se je počutil izjemno neumnega. Ponovil je urok in še vedno se je pred njim bohotila zemlja, nato pa se je le mukoma pojavila travna bilka in za njo še dve.
Izgledali sta precej bedno in Remus ni vedel ali se naj od srca nasmeji ali se naj sramuje svojega bednega poizkusa. Odločil se je da bo pustil stvari tako kot so in počakal na profesoričino sodbo.