Ječe

Ni si morala pomagati; prasnila je v glasen smeh, ki se je odbil od hladnih kamnitih sten in bi, čeprav nenavadno iskren, pognal strah v kosti kakšnemu nedolžnemu študentu, ki bi po naključju zataval mimo.
"Je mogoče Velika sestra naziv, ki ga uporabljate, kadar me ni v bližini?" jo je vprašala, ko se ji je uspelo nekoliko umiriti. "Enostavno ne prenesem, da bi se kdorkoli pibližal Narcissi brez moje vednosti. Odkar Andro.... Jaz sem odgovorna zanjo in če se zaplete s napačnim, bo krivda v celoti na mojih ramenih."
Niccolettino prvo vprašanje glede njene starejše sestre je gladko preslišala. Andromeda ni bila več članica starodavne čistokrvne rodovine Black in pravzaprav so se vsi pretvarjali, kot da sploh nikoli ni obstajala in ignorantsko zažigali njena še zaprta pisma, ki so vztrajno prihajala nekajkrat mesečno.
S Siriusom je bilo drugače. Njegov spodrsljaj se ni zgodil v središču njihove družine, tako da je Bella krivdo lahko mirno pripisala svoji teti, Siriusovi mami in obsedeno začela iskati pravo priložnost maščevanja te nizkotne izdaje.
"Mogoče ga pa kdaj srečava skupaj. Povsem naključno seveda. Tebi je uničil Whitchwellovo srajco, meni ugled," se je posmehnila. "Pa sva približno na istem. Za Ravbarje pa sem seveda že slišala. Nemogoče jih je spregledati, ko se pa tako šopirijo po hodnikih. Če se ne motim, je to nekaj pogumnih Gryfondomovčkov iz družin na dnu družbene lestvice, ki so ravnokar odkrili, da se klepetanje med poukom in metanje papirnatih letal šteje kot kršenje pravil."

[samo da smo se zmenili. lahko me zdaj vprašaš še enkrat glede Andromede d se bom lahk mal po tleh metala.]

''Seveda. Po naključju. In kaj potem? Skodelica čaja in kolački?'' je vprašala z odkrito sarkastičnim glasom. Res je hotela srajco maščevati. Najverjetneje bi zaleglo tudi nekaj nadve prijaznih komentarčkov pa bi se Black in njegova klapa pobrali, vendar se je Nicc za sorodstvo še posebaj potrudila. Ko je hotela. ''Jah, kaj čes, to so pač... Ravbarji. Neandrtalski Gryfondomovci z ogromnim egom.'' skomignila je z ramini, če, brezupen položaj in srknila požirek vina. S palico je frcnila proti plamenom, ki so se naložila na že skoraj umirajoč ogenj v kaminu. Z rahlim zamahom je ogenj ponovno prasketal in ozrla se je po Belli. ''Nisi mi odgovorila glede Andromede...'' Spolzgadovki je namenila vprašujoč pogled in spil požirek vina.


(totalno brez idej... )

[A se greva izgovore? 1)mudi se mi 2)mačka mam 3)komp mi šteka ]

Bellatrix, ki je ravno pridno praznila kozarec, se je zaletelo. Hitro si je dotočila in na dušek izpila. In nato še enkrat. In še enkrat. Šele nato, ko se ji je začenjalo rahlo vrteti, je odgovorila Niccolette.
"Andromeda pač živi primitivno življenje z zelo omejenimi denarnimi dohodki. Na vsake toliko časa se pride metat po tleh pred našo graščino in prosi za prijateljstvo. Budala. Vedno je bila tako polna upanja. Veliki otrok, velika sramota."
Njen glas je zaradi močnega vina ostal skoraj povsem miren, a njene oči so se v besu priprle, ko je palico usmerila v polena poleg kamina, da so se razletela na majhne trske.
Pomirjeno si je privoščila še en kozarec. Na srečo je bila steklenica uročena in je vsebovala veliko večjo količino vina, kot je izgledalo na prvi pogled. Bellatrix se je ob tem dejstvu zadovoljno nasmehnila in iz žepa potegnila srebrno gravirano škatlico, jo odprla, iz nje z vajeno kretnjo potegnila cigareto ter jo prižgala s konico palice.
"Moja nova razvada," je mirno pojasnila, kot da je to nekaj povsem samoumevnega in v zrak uživaško puhnila popoln kolobarček dima.

[sej ti veš pač da ona ni več 'član' naše familije ane? aja a pa bomo spolzgadovci kej formiral anti-gryfondom-ravenclaw-pihpuff društvo k sm vidla da se neki dogaja, samo ne sledim glih najboljše]

Alstor je previdno hodil po grajskih ječah. Ravnatelj mu je naročil da mora preiskati vsak kotiček Bradavičarke in Alstor je to poiskušal narediti čim bolj temeljito. Z osvetljeno palico je hodil po hodnikih in iskal kakršne koli znake temne magije ali ljudi, ki tam nebi smeli biti. Spuščal se je po stopnicah in prišel na hodnik, ko ga je prevzel nek slab občutek. Zdelo se mu je da tu ni vse tako kot bi moralo biti. Sprehodil se je po hodniku in si svetil z palico a opazil ni ničesar sumljivega. Ko se je prepričal da ni nič sumljivega je odšel nazaj proti stopnišču in ravno se je otresel slabega občutka, ko se je z nogo zataknil in zgrmel po tleh.
Palico je še vedno držal v roki in jo hitro nameril proti svojim nogam in šop svetlobe je razkril ččuden prizor. Zataknil se je med še ene noge, ki so bile skrčene ob steni. Ostalega dela telesa ni bilo nekjer. Alstor je vstal ter z pripravljeno palico previdno stopil do nog in z prosto roko zamahnil nekaj centimetrov nad nogami. V roki je začutil mehko tkanino. Potegnil je plašč nevidnosti in pred njim se je odkril grozen prizor.
Na tleh je ležal mlad fant, ki se ni premikal. Oči je imel odprte in le prestrašen obraz je razkrival nekaj groznega, a drugače se je zdelo kod, da z njim nebi bilo nič narobe. Bil je mrtev in zgroženi Alstor je to vedel že od prvega trenutka ko je truplo zagledal. Na sebi je imel Drznvrannovski plašč in Alstor je še enkrat pogledal v te razšerjene mlade oči. Z roko mu je zaprl veke nato pa zamahnil z palico "Expecto patronum". Iz palice se je vzdignil Alstorjev varuh. "Albus takoj pridi v ječe. Sledi varuhu. Nujno. Učenec je mrtev" je jasno rekel njegov varuh pa je že izginil po grajskih stopnicah.

Ravnatelj se je za varuhom spustil po stopnicah v hodnike ječ in hitel je za njim mimo številnih bakel, da je njegov dolg rdečkast plašč plapolal za njim, kakor tudi dolgi srebrni lasje.
Ko se je naposled ustavil je ravnatelj pred seboj zagledal strašen prizor - na tleh je ležal mrtev učenec v Drznvraanovski obleki in oči je imel odprte.
Albus se mu je približal in pri tem opazil tudi aurorja, ter ga pozdravil, a njegov obraz je bil kamnito resen ter bled.
Sklonil se je k mrtvemu učencu ter mu na rahlo prijel roko, ki je bila že trda, tedaj pa se je čez čas zasukal k Alstorju in mu z resnim, a vendarle preplašenim glasom dejal "Učenec je mrtev in to že kar nekaj časa, po vsej verjetnosti pa ga je ubila kletev smrti in poznal sem ga, saj je bil to Mikeov sorodnik.
Očitno je zlo prodrlo na šolo prej, kot sem si mislil in nismo več varni, umrl pa je zato, ker je vedel preveč informacij.
Takoj bo treba poskrbeti za njegovo truplo, ter vse učence in osebje o tem obvestiti, ker so dolžni da izvedo zato, ter učenca tudi pokopljemo, kakor si je zaslužil, sam pa bom imel odzdaj naprej na očeh vse, ki bodo česarkoli sumljivi."
Tokrat v Albusovih očeh ni bilo nobenega veselja, pač pa žalost in utrujenost in šele zdaj se je videlo, koliko let že šteje ta mogočen čarovnik.

Filch je pristopical s svojo mačko v naročju nekaj trenutkov za Albusom. zazrl se je v telo na tleh. in se resnobno namrščil.
"kot da nisem rekel, da nekaj naklepajo, sedaj pa ima.." je zamrmral potiho, da ga Dumbledor ni mogels slišati.
"Gospod,ravatelj," njegov hrapavi glas se je odbijal od sten in ustvarjal grozljiv odmev
"ne vem, kako vam tukaj lahko pomagam. fant je očitno mrtev." popraskal se je po glavi.
"Glede zla... lahko bi malce zaprli spolzgadovce... in jih mučili. Potem bi priznali..."

((kaj mormo, filch je mal zabite sorte ))

"Dovolj Argus" je z resnim glasom dejal ravnatelj, pogleda še zmeraj ni odvnil od mrtvega učenca, ki je ležal na tleh.
"V takem trenutku res ne moreš misliti na kazen, saj je učenec umrl in se je treba od njega dostojno posloviti in šele tedaj se lahko začne iskati krivec, a prepričan sem, da to ni storil noben učenec sam, pač pa mu je morala pomagati starejša oseba."
Albus je tedaj na plan potegnil svojo palico, ter na rahlo zamahnil z njo proti učencu in pri priči je tega pokrila prelepa svilena odeja, tako da se truplo več ni videlo, tedaj je palico pospravil in se počasi obrnik k hišniku, ki je stal zraven.
"Prosil bi te za uslugo Argus in sicer pripravi ustrezi mrtvaški oder in krsto, v kateri bomo pokopali tega fanta in ju postavi na glavnem šolskem dvorišču, kjer se bo tudi vsa šola od njega poslovila."
Ravnatelj se je nato obrnil še k Alstorju in tudi njega z mirnim a resnim glasom nagovoril "Tebe pa bi prosil, če bi vso šolo obvestil, naj se ob 5 popoldne danes zbere na glavnem šolskem dvorišču.
Sam moram namreč še poslati sporočilo njegovim sorodnikom in urediti zadeve glede pogreba, tako da bi ti bil zelo hvaležen, če bi to uredil, jutri pa se bova pogovorila še o par rečeh v moji pisarni."
Albus je pogled znova usmeril v fanta, ki je ležal mrtev pred njim in po glavi so mu švigale najrazličnejše misli in bil je tih ter zamišljen.

"Prav, kakor želite. Ampak sigurno se bova še vrnila k tej temi, gospod" je rahlo nejevoljno zamrmral Filch. zagledal se je v odejo ter nekaj časa stal nepremično, njegova mačkica pa se mu je motala okoli nog.
"Pripravil bom vse potrebno, gospod ravnatelj. " obrnil se je na pett ter odkorakal ven. Pri tem si je nekaj polglasno mrmral. Miss Norris je začudeno zamjavlkala potem pa lahkotno odskakljala za njim.

Alstor je hitro prekimal "Seveda Albus. Takoj se bom lotil naloge. Ampak Albus...." je s strahom začel Alstor " tole.. mislil ... Kaj se je res nekdo prebil v Bradavičarko in ubil dijaka? Misliš da je bil kdo od učencev ali učiteljev? Ali je bil to coprnik katerega sumiš? Sedaj bo treba varnost še poostriti. " Vedel je da govori stvari, ki se jih ALbus še predobro zaveda. Za trenutek je postal da mu je ravnatelj lahko odgovoril nato pa je začel hoditi.
Pogled se mu je za trenutek spet ustavil pri mrtvem učencu. Tako hitro se je končalo njegovo življenje
V sebi je začutil neko novo moč in energijo. Kdorkoli je sposoben narediti takšno grozoto si ne zasluži živeti. Upal je da bodo krivca čimprej ujeli. Z obrazom na katerem se je risala skrb in tesnooba je Alstr počasi in v tišini odšel iz kraja tega nesrečnega dogodka.
Sedaj moram najprej obesiti obvestila je pomisli preden je izginil po stopnišču.

"Kdor je fanta ubil je moral biti zloben in v njem ni bilo trohice dobrote, v to sem prepričan. Takšnega dejanja je sposoben samo temni coprnik, ali kateri izmed njegovih privržencev. Toda ugotavljanje morilca bo moralo počakati, kajti najprej se bomo spodobno poslovili od Seana in tedaj šele lahko govorili kako naprej."
Ravnatelj je pokimal aurorju, ko je ta odšel iz ječ, sam pa je še nekaj časa ostal ob mrtvem učencu in ga je opazoval.
Tedaj je na plan potegnil palico ter dvakrat zamahnil po zraku z njo, da se je pod učencem prikazala postelja, na kateri je zdaj ležal ta, okoli postelje pa je nastal krog urokov, ki so varovale pokojnika pred rokami zlobnežev. "Tako, sedaj si varen in se te ne bom mogel dotakniti nihče razen tistih, katerim bom to povedal. Počivaj v miru."
Albus se je nato zasukal in pospravil palico, ter po stopnicah počasi odšel v svoj kabinet, kjer ga je čakalo še veliko dela.

@ Bella


Poslušala je Bello, ko je govorila o Andromedi in zrla v plamene. Andromeda je bila vedno... čisto drugačna od ostale družine. Kot Sirius. Skomignila je z rameni. ''Kaj hočeš, nekateri pač ne znajo ceniti tega, kar jim je bilo dano ob rojstvu.'' besede so zvenele nekoliko sarkastično. 'Osramotila je družino, zavrgla bogastvo in v nič je šlo vso potrpljenje, potrebno pri vzgoji.' besede so ji nekako odmevale v glavi, zato si je dotočila vina.
Ipazovala je Spolzgadovko ob sebi in se komaj opazno nasmehnila. ''Ne kadim in zaenkrat imam raje alkohol. Prav pomirjujoče deluje...'' SPila je večino tekočine v kozarcu in se zagledala v ogenj. Nato je v bližini zaslišala topotanje nog in glasove. ''Prosseo!'' je vzkliknila proti steni, od koder so se slišali glasovi in stena je postala prozorna. Ona in Bella sta lako videli na drugo stran, družbe za zidom pa ne njiju.
Ravnatel, Filch in še nekdo, najbrž Avror so se sklanjali nad nečem. Vstala je in odšla bližje, da bi videla za kaj gre. Na tleh je ležal študent, čisto bled in ni bilo videti, da je bil kakorkoli živ.


(brez idej)

Bellatrix je stegovala svoj vrat, da bi bila deležna delčka predstave kar iz naslanjača, a ko je na tleh videla ležati nekaj, kar bi lahko bilo truplo, se ji je zazdelo vredno, da bi bilo vredno vstati in si situacijo ogledati pobliže. Za ta korak se je odločila ravno dovolj pozno, da ni morala videti obraza žrtve, saj je ravnatelj telo že prekril s kosom tkanine.
"Prekleto," je tiho zaklela in nervozno opazovala, da bi ujela še kakšno podrobnost. "Kot da ga je bilo nujno potrebno prekriti s tisto svileno cunjo!"
Zasukala se je na petah in se na pol razočarano in na pol besno ponovno utaborila v naslanjaču ter si prižgala novo cigareto, da bi umirila kljuvajočo radovednost.
Kdo je bila žrtev?
Kot da je pomembno!
Kdo je bil morilec?
To je bilo tisto, ki jo je vztrajno razjedalo.

"Si ujela obraz?" je vprašala Niccolette in v njenem glasu ni bilo niti kančka osuplosti, žalovanja ali prizadetosti, ki se pritiče običajnim ljudem, ko vidijo neznano truplo.

Tudi Niccole se je, ko je ravnatelj prekril truplo obrnila in se napotila proti naslanjaču. Še preden je sedla se je brnila proti steni in tiho izvedla protiurok ter si natočila nov kozarec vina.
''Drznvraanovec. Rjavi lase, nekako smešen obraz... drugače pa ga prvič vidim.'' tudi sama ni pokazala nobenega čustva, ker v zvezi s tem ni bčutila ničesar. Le pomalem jo je grizlo eno samo vprašanje. Komu je uspelo? Komu?
Srknila je požirek vina, ki jo je prijetno poživil. ''Se t kaj sanja, komu bi to lahko uspelo? Videti je, da je truplo že nekaj časa tukaj. prav zanima me, kdo je to storil in tako spretno prikril..'' z vinom si je zopet omočila ustnice, nato pa kozarec odložila nazaj na mizico.

Za razliko od Nicc je Bello želja po vinu popolnoma minila.
"Rjavi lasje, nekako smešen obraz," se je posmehnila. "Kot da niso vsi Drznvraanovci taki."
Posvetila se je cigareti in medtem, ko je vase vlekla gost bel dim mrzlično razmišljala.
"Priznam, pojma nimam, kdo bi to bil. Komu bi to uspelo je seveda druga stvar- uspelo bi namreč lahko več kot polovici Spolzgadovcev. Za učitelje se mi ne zdi, da bi bili ravno vpleteni v umor. Razen,...." so se ji oči fanatično zasvetile, ko se ji je pred očmi prikazala podoba učitelja Obrambe, ki je že s svojim obnašanjem dajal jasno vedeti, da se mu Prepovedane kletve in umori ne zdijo nič absurdnega. "Neelstin se mi že zdi tak tip človeka, čeprav je težko verjeti, da bi kar tako za zabavo malce moril po šoli, zakaj moraš priznati, da je umor študenta dokaj butasto dejanje. Če za to seveda nimaš prekleto dobrega razloga. Iz tega torej lahko sklepava, da je za njegovo smrt obstajal dober razlog. Kar tako iz neumnosti bi ga lahko ubil samo kdo ki ni učitelj in ni Spolzgadovec, a če ni ne eno ne drugo tudi umora ni sposoben. Kup mevžastih riti. Torej ga je ubil nekdo, ki je tega zmožen, in ker v to skupino spadajo le inteligentni čarovniki, je moral morilec imeti motiv in razlog in vse ostalo."
Bila je popolnoma vzhičena. Umori so vendar fascinantna stvar! Vse to kolovratenje okoli tega logično, da ni imelo nobene zveze z željo po maščevanju ali žalovanju za ubogim, verjetno nedolžnim študentom- stvar jo je preprosto zabavala.
"Škoda, da me ni bilo zraven," je s težavo priznala. "Kletve Križanih nisem izvedla že lep čas."

''Saj vem. Premalo časa za podrobnosti.'' noge je pokrčila in jih spodbila k sebi. Poslušala je Bello, medtem pa v roke zopet vzela kozarec in se poigravala z njim. Nekajkrat je srknila vino, le toliko, da si je zmočila ustnice, nato pa dalje poslušala.
Ko je Bella končala s svojo teorijo se je tudi zama hladno nasmehnila ''Kakšen bunkelj ali brezkrvnež bi ti rekel, da si kot Holmes. Na avtoritatu bi te bili najbrž veseli.'' nagajiv lesk, ki se je iznenada zasvetil v njenih očeh je njenemu obrazu dajal nekako čuden žar.
''Glede tega se strinjam s teboj. po mojem je bil profesor. Najbrž je bilo zraven tudi nekaj učencev, saj je bilo na koži opaziti modrice. Najbrž Spolzgadovci, ki jim je pač kodral živce in posredoval je Cruccio.'' presedla se je in odložila kozarec. S kazalcem je potovala čez ustnice do brade in nazaj. ''Ker pa Drznvraanovec ni odnehal in je najbrž rekel, da bo se izčvekal ga je nekdo utišal. Za zmeraj.'' Pretegnila se je na fotelju, saj jesedaj že lep čas le sedela.
''S Quagliovo in Malfoyem smo se pred kratkim pozabavali z palčki. v KŽTD.''

"Očitno se je vsaj nekdo zabaval," je rekla skozi stisnjene ustnice ob omembi modric na truplu, ki bi lahko bile posledica Žrlele Kletve. "In kdo je Holmes? Če gre za kakšne bunkeljske bedarije se ti sploh ni treba truditi z razlago, ker jo bom poskušala čimprej namerno pozabiti."
Iz začetne evforije je zapadla v depresijo. Ime storilca/ storilcev lahko samo ugiba, saj se vendar ne more sprehoditi do vsakega Spolzgadovca posebej in skrajno vljudno vprašati: "Oprosti, ali si mogoče imel kaj zraven pri mučenju in umoru Drznvraanovca z rjavimi lasmi in nekako smešnim obrazom?"
Da bi z nosom rila po stenah ječe in iskala možne sledi, se ji je zdelo nekako pod častjo.
Ostalo je le ugibanje, a kaj ko Bellatrix ni bila zadovoljna s približki.
Njeno nejevoljo je beseda palčki samo še poslabšala.
"Ah palčki in ostala ničvredna navlaka. Razen tega, da cvilijo, dobivajo krče po vsem telesu, da se jim kosti lomijo pod čudnimi koti in da jim zaradi pritiska lahko dobesedno raznese možgane in oči in vsa ostala mehka tkiva, nimaš od njih nobenega posebnega zadovoljstva. Pa vseeno, kaj ste jim naredili?"

''Še sama ne vem, kdo je. Nekdo je v dnevni pozabil knjigo, pa sem prebrala naslov. Mo mojem je to... ponižujoče za Spolzgadovca. Da prebira bunkeljske knjige. Kot da ni v knjižnici dovolj drugih...'' skomignila je z ramwni in sinadela brezbrižen izraz, v mislih pa je nejevoljno razmišljala, kdo je lahko to storil. Sama bi mu verjetno čestitala, saj je izgledal študent kar precej zdelan.
''Saj zaradi tega smo pa vzeli palčke. Kdo razen kakšnega Pihpuffovca ali Gryfondomovca pa bi se jih usmilil...'' nasmehnila se je, ko je Bella pokazala nekaj zanimanja in v enem požirku izpraznila kozarec. Postavila ga je nazaj na mizo, nato pa odgovorila.
''Nič posebnega. malo vaje nikoli ne škodi. Žrele kletve, v glavnem cruccio in Avada Kedavra. Prav zanimivo je bilo opazovatim kako se zvijajo od bolečin. Izgleda, da imajo čisto nizek prag bolečine, saj so cvilili že, če si jih dregnil s palico..'' zmajala je z glavo ob misli na to, nato pa spremenila temo.
''Že imaš spremljevalca za ples? Bili naj bi zamaskirani... niti najmanjše ideje nimam..''

"Saj ravno občutljivost in nezmožnost upiranja mi pri palčkih ni všeč," je rekla še vedno nejevoljno. "Pa tudi kričijo bolj potiho."
Zasanjano je pomislila na svojo srečo, ki se ji je prvi šolski dan šestega letnika prikazala v obliki dveh prestrašenih prvošolčkov, izgubljenih v temnem hodniku skupaj z Bellatrix za njunim hrbtom. Iz podoživljanja tega prijetnega dogodka sta jo izvlekli besedi ples in spremljevalec.
"A bo že ples v maskah? Je letos nekam zgodaj ali pa samo meni čas tako hitro teče. In kdo je srečnež, ki si mu dovolila, da te zavrti v poskočnih ritmih? Mene ne mika kaj preveč, da bi se vrtela po plesišču, mogoče se bom malo zamaskirala in s trpečo faco dvakrat prehodila Dvorano in zbrisala nekaj nasmeškov iz sijočih obrazov presrečnih ljudi. Kaj pa naj pošten človek sploh počne s maslenuškom, punčem in bučnim sokom?" je zavila z očmi. "Seveda se bo verjetno spet našla kakšna pogumna dušicaa, ki bo bruhala po dveh kapljicah punča in nato še cel teden zdravila mačka v ambulanti."
Nekaj podobnega je namreč lani doletelo Gryfondomovca, s katerim se je Bellatrix hudo sprla nekaj dni pred plesom, tako da so jo vsi upravičeno sumili, da mu je v punč zmešala nekaj smrtonosnih čarovniških alkoholnih pijač, čeprav je vse obtožbe visokostno zavračala.
"Kaj pa za pravo zabavo, bo kaj poskrbljeno? Saj veš. Afterparty. Lanski v Meryascoveeni je bil nepozaben."

[kaj če bi naredl eno ornk žurko v Meryascoveeni . Tko like študentje..... Samo adminom pomoje predlog ne bi bil preveč všeč. ]

''Mislim, da je nekoliko pozno. Decembra je ponavadi božični ples in ne ples v maskah. To po moje spada pod noč čarovnic.'' na že skoraj ugasli ogenj je naložila nekaj polen in ga na novo zanetila. Ker se je v sobi zopet nekoliko ohladilo, zato je ponovila urok, ki ga je izvedla, ko je prišla. ''Nimam spremljevalca. Šla bom in plesala najbrž z vsakim, ki bo prišel mimo. Zapo pa obstajajo rokavice. Sicer pa, imaš kakšen predlog za masko?'' vprašujoče je pogledala črnolasko pred seboj in prikimala. ''Glede tega se čisto strinjam. Afterparty? sliši se čisto vredu... V Meryascoveni ali KŽTD? Mislim, da je slednje bolj priročno... Če ne želimo imeti na zabavi kakšnega Gryfondomovca, ki bo vse zašpecal kakšnemu profesorju... In pa, v maskah ali brez?'' Plaz vprašanj, ki se je vsul iz njenih ust je obvisel v zraku in v mislih je že kovala načrte za zabavo.


(mislim, da bi moralo iti...)

"A lani nisi šla, ali se samo ne spominjaš?" jo je podražila in pomenljivo dvignila obrv. "KDŽT je vsekakor varnejša, a Meryascoveena je zabavnejša. Tam namreč, vzporedno z našimi plesi, za tamkajšnje prebivalsto prirejajo zabave, ki se zavlečejo še v dopoldan naslednjega dne. Uradno niso ravno namenjene kot 'afterpartyji' bradavičarskim plesom, a mi jih v ta namen vseeno uporabljamo. Lani nas je šlo kar precej. Ne vem kdo, ker smo v dobrobit vseh nad velikodušno obdržali svoje maske."
Še zdaj ni vedela, s kom vse je tisto noč plesala, nazdravljala in sklepala prijateljstva, ki so se z naslednjim dnem izgubila. Zamaskirani so bili vsi med seboj prijatelji, zabava je bila spomina vredna (kolikor ga je pač ostalo) in ni videla pametnega razloga, da bi skočila v lov za imeni, imela pa je dober razlog, da tega ni storila; zagotovo je bil vpleten tudi kakšen Gryfondomovec in/ali član katere izmed mnogih drugih hord , s katerimi je bila Bellatrix praviloma na bojni nogi.
Odkrito je premerila Niccolette in se poskusila domisliti pametnega predloga. Nečesa, kar bi ji pristajalo nekoliko bolj, kot je njej, Belli, pristajal lanski kostum gozdne vile s metuljastimi svilenimi perutnicami, ki ga je oblekla zaradi neumne stave. Ni se točno spominjala, kje natančno je pustila tiste nesrečne perutnice, po tem ko so jih v Meryascoveeni ljudje začeli množično uporabljati namesto pepelnika.
"Predlagam ti karkoli smrtonosnega," je na koncu prijazno namignila. "Zase vem, da se bom, če se bom, prikazala kot vyla. Že dolgo iščem dober izgovor, da bi črno barvo svojih las vsaj začasno zamenjala z blond."

''Lani nisem mogla priti, ker sem šele letos prišla, če si že pozabila. Toraj, na kratko: Meryascoveena, v maskah. pijača je že tam, tako da nebo problemov.''
Spomnila se je na zabavo na prejšnji šoli. Jean je plesala z nekim darkerjem ona pa z Patrickom. Na samem plesu nič zanimivega... afterparty pa žurka do konca. Najboljše pa seveda šele po afterpartyu... Nasmehnila se je ob spomiu na tisto noč in se pretegnila.
''Smrtonosnega... Mislim, da te bom upoštevala. Vyla? Zanimivo... Sicer si te težko predstavljam kot blondinko, drugače pa ti lik kar pristoji. Še posebaj tisti del, ko so jezne....Če bi te videla metati ognjene krogle ali ko bi koga pripravila, da se ubije ne bi bila presenečena.'' noge je pokrčila k sebi in jih objela z rokami.
''Kako pa kaj Narcisa in Malfoy? ''

"Pravzaprav sem prvotno imela v mislih tisto nežnejšo plat vyl, čeprav dvomim, da se mi bo cel večer uspelo vzorno obnašati," je premlevala Niccolettino opazko in že mrzlično razmišljala, s katerim urokom bi bilo najvarneje proizvajati ognjene krogle.
In že si je v mislih jasno predstavljala sebe, kako ognjeno kroglo v ravni črti pošlje naravnost proti kakšni trapasti maski, ko jo je ena sama beseda butnila nazaj v realnost.
Malfoy
Trmasto je prekrižala roke in se vzvišeno namrdnila. Da so se nanjo vsi po vrsti obračali s vprašanji glede te teme in jo imeli za nekakšno posrednico in poročevalko je močno načenjalo njene živce.
"Očitno torej res cela šola ve za njune težave," je rekla z glasom, ki je izražal neoddobravanje ravno povedanega. "Nekaj kolovratita. Malfoy se smili sam sebi, ker je spoznal da mu vsa dekleta sveta le ne ležijo pred nogami. Narcissa je obupana, ker jo je ravno zdaj, ko ji je končno postal všeč, začel malenkostno zanemarjati in končni rezultat je, da sta oba nesrečna. A če mene vprašaš, bosta na koncu le pristala skupaj."

''Mislim, da ti te nežnejše plati, kot si rekla, ne bi uspelo dolgo vzdrževati.'' Kot bi vedela, o čem Bellatrix razmišlja je polglasno dejala ''Mimogrede, za ognjene krogle je dober urok Vyfirall. Ne, ne poznš ga, ker sem ga naredila sama. Je pa dokaj uporaben.'' skomignila je z rameni in se naslonila nazaj v naslanjač. Zaprla je oči in si začela pomrmravati neko melodijo, ki jo je slišala 1x v življenju.
Belline besede ob omembi Malfoya so izzvale nasmešek, ki se je komajopazno izrisal na Niccolinem obrazu. ''Za njuju ve takorekoč vsak. Seveda pa Gryfondomovcev in njim podobnim intelektualcev tukaj ne moremo upoštevati.'' Sunkovito je odprla oči in se s pogledom ustavila na sogovornici. ''Glede mojega znanja o njuni 'zvezi': Če redno spremljaš Avisine in Luciusove pogovore izveš marsikaj.''

"Avis da se pogovarja o Luciusovi obsedenosti z Narcisso? Nisem vedela, da jo dejansko ganejo tuja čustva," je prhnila in si prižgala predzadnjo cigareto. Z obžalovanjem je pomislila, da ji obisk Meryascoveene zaradi obnovitve zalog ne uide. V zrak je nanizala šest dimnih netopirjev in nato palico gospodovalno usmerila proti plamenom.
"Vyfirall!" je odločno ukazala. Še dobro, da je urok usmerila v kamin; iz konice palice se je izvila plameneča krogla in s sunkom treščila v napol zoglenela polena, da so se iskre usule na kamnita tla.
"Impresivno," je oddobravajoče pokimala. "Uporabila ga bom v skrajni sili. Prav zanima me, kakšen efekt povzoči na človeku."
Palico je spretno zavrtela med prsti ter bežno ošinila drago zapestno uro, ki jo je po čudni navadi nosila na desnici. Zdelo se ji je, da so kazalci kazali pozno uro in da bi se prepričala, je še enkrat vrgl pogled na številčnico. Njene slutnje so se izkazale za resnične.
"Nič, draga moja, čas je, da se odpravim nazaj proti naši rezidenci," je vstala, si popravila krilo šolske uniforme ter, po krajšem premisleku, izpraznila steklenico z vinom. "Boš ostala tukaj in odmeditirala še eno seanso, ali se mi boš pridružila pri potikanju po neprijaznih hodnikih ob nedovoljeni uri?"

''Lucius godrnja, ker bila Narcissa najbrž prvo dekle, ki mu ni padlo k nogam, Avis pa... mu v glavnem sarkastišno odgovarja. Iz takšnih prepirčkov izveš marsikaj.'' Opazovala je Bellino 'umetnino' in se nasmehnila, ko so se netopirji začeli pretepati.
Nato je njeno pozornost pritegnila Bella, ki je izvajala urok. ''Velikost krogle je odvisna od zamaha s palico.'' je pripomnila, ko je krogla treščila v ognjišče. ''Na človeku? Preizkušala sem jih na palčkih, pa jih ni samo osmodilo, ampak kar pošteno sežgalo.'' skomignila je z rameni, nato pa pokimala. ''Greva strašit duhove. Sicer pa, ker sem predstavnica lahko rečem, da me je kateri od profesrojev poslal v kontrolo...''