Notranja učilnica nege čarobnih živali in rastlin

Na severnem delu gardu, ob prostornem balkonu , je učilnica namenjena učenju nega čarobnih živali in rastlin. Po celotnem prostoru so razvrščeni stoli in mize za učence, na slednjih pa stojijo razni pripomočki za eksperimenteranje. Po stenah učilnice rastejo mahovi in zemzelene plezalke,po stropnivah in ob robovih vrtnice , na odru na katerem stoji kateder,tabla in vse profesoričine stvari pa lahko najdeš vsako zelišče. V učilnici je tud veliko živali,ki se prav rade ponudijo ,da se pridni učenci kaj naučijo o njih. Nad težkimi vhodnimi vrati pa je kamnit obok, vrh katerega vodijo vrata v stolp v katerem ima profesorica svoje prostoro. Notranjo učilnico uporabljajo,ko imajo več dela s teorijo, v praktične namene se večkrat uporablja rastlinjak,ki stoji ob gozdu in staja,kjer živijo živali,ki jih nemorejo imeti v gradu.

((Prva,spoznavna ura bo potekala tukaj zato lahko tisti,ki ste že prijavljeni pridete kr sm. Začeli bomo ko boste vsaj trije. ))

Caley je potrebovala nekaj časa, da je našla učilnico. Še nikoli ni bila tukaj, zato zanjo sploh ni vedela. Ko pa je vstopila, je očarano zavzdihnila. Povsod je bilo polno zelenja in rastlin, živali za katere je sklepala, da niso nevarne, pa so se prosto sprehajale sem in tja. Učilnica jo je spominjala na kakšen pragozd in je bila zelo prijetna sprememba po sivih, golih zidovih, ki so bili v ostalih učilnicah.
Stopila je naprej in sedla na enega izmed stolov v bližini neke oranžne rastline. Ker nikjer ni videla profesorice, je glasno pozdravila. Še malo se je razgledovala naokoli, potem pa opazila, da ena izmed ovijalk iz njene torbe vlači knjige in pripomočke. "Hej, daj to nazaj!" je vzkliknila Caley. Previdno ji je izvila svoje stvari in jih stlačila nazaj v torbo. "Ne smeš tega." je okarala rastlino, kar je izgledalo zelo hecno. Vseeno se ji je to zdelo veliko bolje, kot da bi bila do nje groba. Kdo ve kakšne sposobnosti ima še...

Misleč, da je že zamudila, je prihitela v učilnico in se še med vrati ustavila. Prišla je v gozd...jo je spreletelo, ko je s pogledom zaobjela nadvse nenavadno učilnico. Narahlo je zažvižgala nad vsem kar je mrgolelo okoli nje.
Še vedno je gledala okoli sebe, tako da se je spotaknila ob nesramno korenino, ki se ji je postavila na pot. Skoraj bi zletela po tleh a se je še ravno ujela in osovraženo pogledala na tla. Zdelo se ji je, kot da se korenina smeji. Umaknila se je nekam nazaj v kot in verjetno čakala naslednjo žrtev. Tara je zmajala z glavo.
Sigurno je imela samo prisluhe. In šele nato je opazila, da je nekdo že tukaj. Caley je prikimala v pozdrav nato pa si tudi sama izbrala stol in se usedla in s pogledom iz previdnosti še naprej radovedno prečesavala okolico, da je ne bi še kaj presenetilo.

Ob nepričakovanem premikanju se je Caley ozrla po učilnici. Z ovijalko, ki je očitno nekaj iskala v njeni torbi, je imela toliko dela, da Tare še opazila ni. "Oh, živjo." se je nasmehnila in zadnji trenutek zadržala svojo torbo. "Se mi samo zdi ali so tele rastline preveč predrzne? Da ne omenjam, da imam ves čas zoprn občutek, da mi bo nekaj skočilo za vrat?" je dejala sumničavo. Vsake toliko časa se je ozrla prek rame, ampak tam je vse mirovalo. Ovijalka ji je končno presedla in jezno ji je zažugala s palico. Sicer si ji niti sanjalo ni kateri urok bi jo odgnal, ampak delovalo je in nekaj minut je imela mir. Skušala se je otresti zoprnega občutka in se obrnila nazaj k Tari, ki je bila edina Spolzgadovka za katero je menila, da je sposobna normalnega pogovora.

Svoj pogled je odtrgala iz izredno grde rjave rastline na drugi strani učilnice ter pogledala Caley. Nasmehnila se je, ko je videla kakšna nadloga je postala tista vitica."No, nisi edina ki se ji tako zdi. Tudi meni zgledajo nekam sumljivo."
Pogledala je okoli sebe, da bi preverila, če se je že kaj premaknilo, toda ni bila čisto prepričana. Nato pa se je zopet obrnila proti Drznvraanki." Očitno si vitici všeč," je pripomnila in narahlo pomignila proti zeleni rastlinici, ki je, kot se je zdelo, zopet imela nekaj za bregom.
"Če bi vsaj vedela, kako se je znebiti..." je zamišljeno dejala a v glavo ji ni prišlo nič pametnega. Te rastline še nikoli ni videla, kaj šele, da bi vedela, kako se jo umiri. " Toda pazi, da je ne boš zjezila. Kolikor se meni zdi, ni čisto nedolžna," je pripomnila.
Naenkrat pa je mimo nje pribrenčala nagravžna žuželka črne barve. Tara se je presenečeno odmaknila in rahlo skremženo opazovala črno bitje, ki se je usedlo na list pri oknu. In naslednji trenutek, se je skoraj zvrnila s stola od presenečenja. Nekje iz rastline so se prikazala usta in pogoltnila žuželko nato pa se zopet umaknila nekam med listje. Tara je razširila oči in pogled nato obrnila proti Caley in zamrmrala:"Tu te lahko še kaj poje."

"Dvomim, da sem ji všeč." je zamomljala Caley in odrinila rastlino stran. "Zdi se mi, kot da nekaj hoče iz moje torbe, ampak to bi bilo zelo čudno... Že sama ideja, da bi rastlina nekaj hotela se mi zdi absurdna." je zmajala z glavo. Zdelo se ji je, da celo uro ne bo imela miru, zato je vstala, da se bo presedla. Namenila se je bliže k oknu, ko je rastlina v bližini njenega bodočega sedeža pojedla tistega hrošča.
"Ok... A veš, da se mi zdi Prepovedani gozd bolj varen od te učilnice?" se je nasmehnila, potem pa le sedla na varno mesto. Mimo nje je priskakljalo neko puhasto bitje z velikimi svetlimi očmi. "Ooo kako si luškan!" se je Caley čisto raznežila. Stegnila je roko, da bi bitjece pobožala po glavi. Komaj pa mu je dovolj približala prste, je odprl usta, ki so se kar povečala in rakrila velike ostre zobe. Caley je zadnji trenutek sunkovito skrčila roko, saj je malo srčkano puhasto bitje prav nemarno šavsnilo po njenih prstih. S krikom presenečenja je roki zvila k sebi. "Toliko o tem, da si luškan." je zamrmrala. Iz rokava je potegnila palico, ki jo je prej naivno pospravila. "Samo blizu mi pridi..." je dejala napol sama zase, palico pa držala v pripravljenosti. Če se ne bo profesorica kmalu prikazala in umirila tega živalskega vrta, jih bo ona polovico iztrebila.

Diggle je vstopil v učilnico. Že med vrati se je načudil rastlin in živali ki so se razraščale povsod. Naredil je par korakov in padel na tla. Spotaknil se je ob neko rastlino ki ga je nato ovila z vsemi listi in koreninami.
Iz kupa korenin in listja je bila vidna samo še Digglova glava, ki je bila bela, saj ni mogel več dihati. Poskušal se je premakniti, vendar je poskušal zaman. Na enkrat je palica ob nenavadnem gibu izstrelila ognjeni urok. Rastlina se je odmaknila proč, Diggle pa je gorel.
Z roko je hitro vzel palico ter zakričal"Argumenti". Curek iz palice je pogasil ogenj. Pobral se je s tal in pogledal okoli. V razredu sta bili še dve študentki. Nasmehnil se je in skoraj zakričal ko je mimo njega prilezla kača. Vzel je palico ter jo pomeril vanjo. Ta se je hitro odmaknila.
Bil je preseneče in nekoliko jezen, češ kako je lahko ravantelj dovolil da bi bile v učilnici kače in tako nevarne rastline. Le kaj si mislita o meni, mu je odmevalo v mislih.
Upal je da bo kmalu prišel še kakšen fant, saj ni hotel biti sam z dvema puncama pri pouku. Hitro se je pobral s tal ter odkorakal do stola ter se usedel. Po mizi je prilezel gromozanski pajek. Zagledal je kako ima spredaj kanček zelene strupene tekočine. Tokrat ni vedel kaj naj nardi zato se je raje umiril. Pobrskal je po spominu in napadalnih urokih.
Lahko bi ga okamenil, z urokom pa ga prestavil drugam, je še pomislil.
Vedel je da bo to gotovo uspelo, zato je iztegnil roko v kateri je bila palica ter dejal:"Petrificus Totalus". Pajek je v trenutku okamenel. Bil je vesel nad izvrstno izvedbo uroka. "Wingardium Leviosa" je še dejal in pajek je malce polebdel. Z palico je nežno z zamahljaji, pajka prestavil drugam. Izvedel je še en urok"Finite" in pajek je znova oživel.