Knjižnica

[sej se bomo pogovoril z malfoyem, everything arranged no need to panic.]

Bella si je v glavi že podrobno sestavila vsebino pogovora z Malfoyem in zdelo se ji je, da je problem zaenkrat rešen.
"Če se bo glede tega z njim kdo pogovarjal, bom to jaz. In da ti slučajno ne pade na pamet, da bi še pred tem tekla v njegov objem," ji je požugala. "Sicer sem prepričala, da bi vžgalo, a obstajajo drugi, elegantnejši načini. Ne glej me s tem morilskim pogledom. Obedve veva, kakšne absurdne stvari počnejo ljudje pod vplivom ljubezni."
Opazka je seveda letela na njuno izbrisano sestro.
"Pravzaprav ti trenutno ni treba storiti ničesar. No, mogoče se lahko močno potrudiš in mu nameniš kakšno besedo več kot ponavadi, po možnosti celo kakšno prijazno pripombo. Bo v redu? Kaj boljšega ne morem scoprati, saj veš da sta si področje romantike in moje najljubše področje povsem nasprotna. Zaradi mene lahko ubereš tudi srednjeveško pot in ga začneš osvajati po ovinkih."
Imelo jo je, da bi se ponudila, da namesto nje izvede Kletev Križanih na komurkoli, ki bi si ga njena sestra pač izbrala, a se ji je uspelo zadržati. Sledilo je nekaj trenutkov tišine, v katerih sta sestri premlevali vsaka svoje misli; Bella je razmišljala, ali bi bilo pametno omeniti nekaj dogodkov v zvezi z Andromedo. Bi Narcisso sploh zanimalo, zdaj ko je bila, vsaj tako se ji je zdelo, povsem obsedena z Luciusom? Inr avno obratno, bi jo preveč zanimalo, prizadelo? Tema je bila za obe še vedno občutljiva, le da se je Bellatrix z opombami naučila soočiti povsem hladokrvno.
"In še kot dodatek, če te mogoče zanima," je končno suho rekla. "Andromeda se je danes zjutraj pojavila pred domačimi vhodnimi vrati."

Narcissi niti na pamet ni padlo, da bi skakala v Malfoyev objem. Tako ali drugače. Malfoy se je do nje obnašal prav nesramno in vedela je, da mu tega ne bi kar tako odpustila.
Pozorno je poslušala sestro in ni si mogla pomagati, da se ne bi znova nasmehnila. Pravzaprav se je od srca nasmejala, ko je Bella pripomnila, da si pač romantika in njeno najljubše področje, temna magija, povsem nasprotna. Svoje sestre si nikoli ni znala predstavljati vzdihovati ob sončnem zahodu ali kaj podobnega. Misel na to je bila naravnost absurdna.
"Mislim, da zaenkrat ne bom storila nič," se je odločila Narcissa. "Njegovega nesramnega obnašanja mu ne bom odpustila," je jezno rekla in oči so se ji jezno zableščale.
Za nekaj trenutkov se je zamislila ob Bellinih besedah. Spomnile so jo na Andromedo in njeno neodpustljivo izdajalstvo. Lesk njenih oči je dobil mrzel in hladen pridih in nevede je napela pesti.
Očitno je bilo, da je Bella razmišljala isto, saj je Narcisso njena zadnja pripomba vrgla pokonci. V trenutku je pozabila na vse probleme, ki so jo mučili zadnje dni. "Kaj?" je tiho izdihnila. Pest je stisnila tako močno, da so se ji nohti zarili v dlani. Preplašeno je pogledala sestro. "Kaj se je zgodilo?"

Bellatrix je trmasto prekrižala roke in se ozrla po knjižnici, kot da bi bila Narcissa tista, ki je prišla z novico na dan.
"Mja. Oče mi je pisal- mama je namreč še vedno preveč iz sebe, da se je pojavila pred vrati. Sama seveda. Verjetno je ugotovila, da življenje brez denarja le ni tako lagodno in da ji ljubezen ne bo pomagala preživeti. Ona in njene teorija o odpuščanju in čebelicah in toploti sončnih žarkov. Njene inovativne ideje, kako bi lahko našo rodbino spremenili v svetu prijazno zavetje za vse osamljene in revne. Seveda, njej bi že bolj ustrezalo, če bi njeno ime ostalo na družinskem drevesu, to, da bi nas čistokrvne družine povsem izobčile, je pa niti malo ne briga. In potem," je njen glas trepetal od besa in z vsako besedo postajal glasnejši, "si upa izustiti, da je neznansko razočarana nad nami vsemi in da je pričakovala, da bomo stike ohranili vsaj preko pisem."
Z dlanjo je udarila po mizi in zarila nohte v les. V sestro je uprla široko razprte temne oči in njen pogled, s katerim jo je motrila, je odseval tako zaskrbljenost, kot sovraštvo in obup.
"Midve sva naslednji. Na naju se bo spravila. Kaj, če mi pošlje kakšno tulbo, po možnosti z osladno pesmijo in podpisom Poljubček, Andr... tvoja sestrica? Polno glavo imam že tega vsega! Koliko časa bomo morali še prenašati njene izpade, preden ji bo končno postalo jasno, da je izbrisana? Vedela je, v kaj se spušča, pa je vseeno rinila naprej, zdaj pa noče sprejeti posledic. Prekleto. Škoda, da je svojega nagnusnega moža obdala z vsemi možnimi uroki zaščite, sicer bi se osebno spravila nadenj. Čeprav mi še vedno ostaja možnost, če ugotovim kje živita, da mu izpraskam oči," je s prsti živčno pobobnala po mizi. "Zdi se mi, da potrebujem cigareto."

Zahehetala se je. "Ja, verjamem, da je mama čisto šokirana. Živo si jo lahko predstavljam." Njuna mama je bila izjemno temperamentna ženska. Pred očmi si je lahko narisala prizor, ko v jezi uničuje vse, kar vidi.
"Butasta Andromeda..." je zamrmrala bolj sama sebi kot Belli.
Očitno sta govorili zelo glasno, saj je k njima prihrumela knjižničarka, ki ji je dokončno odklenkalo. Vreščaje ju je spodila iz knjižnice. Narcissa jo je samo nejevoljno premerila in hitro potisnila Bello ven, saj je bila sestra tako morilske volje, da jo je bilo bolje spraviti stran od konfliktov. Hitro sta se zmuznili ven iz knjižnice, namenjeni proti spolzgadovski dnevni sobi.