Hodniki

Remus je vedel da prihaja Filch še preden je ta prišel v njuno vidno polje. Že od daleč je bilo slišati njegovo nenavadno hojo in tako ni bilo težko ugotoviti kdo prihaja.
Na srečo je bil zadovoljen zz njunim delom in jima je tako dovolil da končata. Seveda je dodal svojo ljubko grožnjo o njegovih ljubih mučilnih napravah, ki pa Remusa ni ganila. Samo nasmehnil se je Filchu in mu rekel "Ali lahko sedaj dobiva najini palici?" Spomnil se je da mora nekako še spraviti Filchevo zobno ščetko v njegov kabinet in tako ga je zelo razveselil Filchev odgovor. "Če vas ne moti se bom jaz kar odpravil z vami do vašega kabineta. Palico nujno rabim za .. am .. Uroke. Saj veste naloga in profesor resnično nebi bil zadovoljen če je nebi upravil. " Remus je sledil Filchu brez da bi počakal na njegov odgovor. Očitno je bilo da Filch ni ravno zadovoljen a na srečo ni ugovarjal. Ko je Remus odšel mimo Niccolette je še rekel
"Me je veselilo preživeti ta čas s tabo. Bil je nepozabno." zarežal se je in rekel "Upam da se naslednjič znajdem s tabo v boljših okoliščinah" stopil je za Filchem in ko je bil tik ob njej "Upam da z palicami: čeprav se ne spopadam z dekleti pa bi zate z veseljem naredil izjemo."
Remus je nato prav tako izginil iz hodnika.

Ravno v času večerje, ko so bili vsi v Veliki dvorani, je Caley stala sredi sicer najbolj obljudenega hodnika na šoli. Z zanimanjem si je ogledovala steno, ki je bila tako prazna in turobna... Nujno rabi malo barve in popestritve. Liziko je vtaknila nazaj v usta in izvlekla svojo palico, ko se je spomnila, da bi bilo prav, če počaka Remusa. Ne bi bilo fer, če ga oropa tega veselja, sploh pa je bil že ves znan po svoji nadarjenosti za grafite. Palico je pospravila nazaj v rokav, potem pa se naslonila na nasprotno steno in nasmejano počakala Remusa.

Remus je že od daleč opazil Caley, kako si ogleduje prazno steno. Očitno je hotela počakati nanj in zato ni začela ustvarjati svoje mojstrovine, na enem izmed hodnikov, kjer se sprehaja največ študentov. Na srečo so bili vsi na večerji , tako da je hodnik trenutno sameval. Remus se je prebližal Caley, ki je imela v ustih liziko, kot je bilo v njeni navadi, in jo z narejenim uradnim glasom ogovoril
" Gospodična Sanders, kaj pa tako sumljivo postopate tukaj po hodniku in si ogledujete steno? Pa menda ja ne načrtujete kakšne traparije?"
Nato se je zarežal in prenehal s svojo trapasto igro ter na plano potegnil palico "Kaj ko bi kar začela. Ko se bodo vsii najedli mislim da ne bova mogla neopazno karkoli narisati ali napisati. Sicer sem za ovinkom vrgel eno izmed govnobomb, kar jih bo vsaj malo upočasnilo ampka vseeno..." Ni zaključil s stavkom saj je bilo jasno kaj je želel povedati.
Že je vzdignil palico ko si je premislil "Dame imate prednost, poleg tega pa bi rad videl če si nadarjena za te reči.." Pomežiknil ji je in stopil nekaj korakov nazaj da ji je dal prostor.
"Pokaži kaj znaš, potem pa bom poiskušal še jaz kaj dodati." je rekel in se ozrl na obe strani hodnika. Za sedaj še ni bilo nikogar ampak v vsakem trenutku se bi lahko kdo pojavil. Remus si je zato pripravil palico in je bil pripravljen prekleti kogarkoli, ki bi se pojavil na hodniku. Ideja o sliki, ki jo bo dodal mu je šinila skozi možgane. Orel, jazbec in lev, ki premagajo kačo, slika tega se mu je jasno zarisala v mislih in odločil se je da jo bo dodal ko bo Caley zaključila s svojimi idejami...

"Nikakršne traparije ne načrtujem. Zgolj umetniško delo." se je zasmejala Caley in se počasi odlepila od stene. Prikimala je, da bi bilo res dobro začeti in se lotila dela. Najprej je del stene kjer bo napis prebarvala na črno - s pomočjo palice. Nato je stopila bliže in natančno začela izrisovati črke s svetlo zeleno barvo. Vsako posebej je še osenčila s temno zeleno, da je napis dobil 3D efekt.
Malo se je odmaknila, da si je lahko ogledala celotno stvaritev. Kritično je nagnila glavo ter zopet stopila naprej. "In kako si kaj drugače? Kaj novega?" je mimogrede vprašala Remusa, ko je svetlo zelene črke prevlekla še s tanko plastjo srebrne barve.
Kmalu se je na steni svetlikal veličasten grafit:


Mark Neelstin ljubi brezkrvneže


"No ja, saj ni tako slabo." se je nasmehnila Caley, potem pa mesto prepustila Remusu.

((predstavlite si pisavo Magdeburg, če kdo pozna ))

Remus je pozorno opazoval Caley, ki je začela s svojim umetniškim delom. Bila je natančna in celotna stvar je izpadla izjemno dobro.
"Nisem si mislil, da si tako umetniško nadarjena" ji je navrgel kar med njenim ustvarjanjem.Ko je končala je občudojoče zažvižgal.
"To si pa res dobro izpeljala. No jaz sem kar dobro čeprav rahlo utrujen." je začel v pogovrnem tonu. Oba sta delovala kod da počenjata nekaj povsem normalnega.
"Drugače ni nič novega razen tega da sem slišal da se nekaj spet dogaja med Spolzgadovci. Nekaj v zvezi z Blackovimi in Lesterngovimi. Si slišal že kaj o tem?"
Ko mu je prepustila prostor se je podrgnil po glavi in razmislil kaj naj naredi sedaj. Ideja o sliki je bila povsem neprimernaa spomnil se je kaj lahko doda.
Zvihtel je palico in z tanko pisavo se je pod napisom zeleno zasvetil manjši napis, ki se je pojavil samo občasno nato pa spet izginil.
Brezkrvneži in bunkelnji na grmado
Remus je vedel da je zadnja izjava neumna a je menil da bo kazala na to da je napis dodal nekdo, ki prihaja iz Spolzgada, saj je bilo znano kdo sovraži brezkrvneže in nečarovnike.
"Pravzaprav mislim da je naravnost izvrstno. Res znaš s temi stvarmi Caley" je z nasmehom rekel" Imaš še kakšno idejo ali bo to dovolj?"

((vem, grozna sm sorry, ampak sploh ni blo nobenga časa))

"Nehaj, še zardela bom." se je nasmejala Caley. A morala je priznati, da ji je stvaritev zelo všeč in je še samo sebe presenetila. Res je vsake toliko časa kaj nakracala v svoj zvezek, ampak grafit na šolskem hodniku... Nekaj popolnoma novega.
"Ugotovila sem kdo naj bi h komu spadal in da je vmes kar nekaj ljubosumja. Očitno se še niso čisto odločili kako bi se skombinirali. Beatrice pa zelo rada gleda tudi za drugimi sošolci." je odgovorila. Verjetno je mislil na to, saj drugega ni ničesar slišala. "No ja, pa saj pri Spolzgadovkah je splošno znano, da en fant ni dovolj." je še dodala, potem pa se odmaknila.
Naslonila se je na nasprotno steno in pri delu opazovala Remusa. Vmes se je posvetila češnjevi liziki, palico pa je pospravila nazaj v rokav. "Super! Enkratna zamisel Remus. Res, pika na i!" je navdušeno dejala, ko je prebrala njegov pripis. Tako je bila navdušena, da se sploh ni mogla nehati smehljati. "Pa ne pretiravaj s pohvalami, ker se bom razvadila." je dodala v smehu in ga nalahno boksnila v ramo.
Odkimala je, da nima nobene ideje več, potem pa se na nekaj spomnila. "Veš kaj še lahko? Lahko bi mi končno povedal tisto, kar si omenil že v Treh metlah pa zadnjič v dnevni sobi spet." Po naravi ni bila vsiljiv človek in ni težila z vprašanji, ampak tokrat jo je Remus naravnost dražil z namigovanjem in vse bolj jo je matralo kaj hoče povedati.

[ Sej ni problema, tako ni bilo časa tudi pri meni tako da se ne sekirat ]


Z zanimanjem je poslušal o ljubezenskih tegobah med Spolzgadovci. Vedel je da z Caley razmišljata podbno. "To bi se dalo izkoristiti, mislim tele njihove ljubezenske težave, kajne?"
Nasmehnil se je in ko ga je pohvalila za njegovo delo je skromno skomignil z rameni "Tudi ti ne pretiravaj s pohvalami."
Tudi njega je preplavil smeh in dobra volja in sploh ga ni motilo da stojita na sredi hodnika.
Ko ga je boksnila v ramo se je za trenutek ozrl po hodniku, ki je bil še vedno prazen "Torej lahko ti povem da je nekaj akr te bo resnično razveselilo. Mislim da boš za. Več ti ne morem povedati trenutno, ker tukaj ni varno. Kaj ko bi prišla kasneje v zapuščeno učilnico. Saj veš katera je kajne? Tam kjer smo se dobivali proti" stišal je glas "Spolzgadovcem. Mislim da ambient kar ustreza." je rekel.
Namerno jo je še malo dražil ampak bilo je res da tu ni bilo varno govoriti o stvari.
"Sedaj pa je bolje če se razideva da ne bo nihče kaj posumil." je rekel in krenil proti koncu hodnika. pomahal ji je v pozdrav in rekel "Ne pozabi priti v učilnico. Danes zvečer ob desetih bo kar primeren čas." Hitro je stopil saj se mu je zdelo da je slišal oddaljene korake iz Velike dvorane.

( Kr uleti v zapuščeno učilnico, saj je lahko Andromeda zraven, ker ona že ve za vso stvar )

"Brez skrbi, da bi se dalo." se je Caley pretkano nasmehnila. "Samo še en zvezek rabim pa bom brez problema prekopirala vsako pisavo. No, s pomočjo uroka seveda." Za govorice o Neelstinu sta se z Remusom že dogovorila, sedaj pa bosta brez problema podtaknila nekaj skrivnih pisemc in Spolzgadovce dodobra sprla med sabo.
Sumničavo je priprla oči in hotela nekaj reči, pa se je premislila, saj ni imelo smisla. Bo že počakala do večera. "Vem katero učilnico misliš, ja." je prikimala. Upala je samo, da se bo po tolikem času še spomnila kako priti do nje.
"Dobro, se vidiva takrat." Pomahala mu je v pozdrav, potem pa si še enkrat ogledala napis. Kako jo je zanimalo kako bodo učenci reagirali! Ampak bilo bi sumljivo, če bi bila tukaj, zato je tudi sama s hitrimi koraki odšla.