Učilnica zmajeslovja

naenkrat je skozi okno šinila snežnobela sova z jantarjevo rumenimi očmi. pristala je na profesorjevi rami in iztegnila nogo. Na njen je bil listek s sporočilom, na katerem je pisalo:

g. Hrabri,
stvari postajajo resnejše
S.T.

Sova je, takoj, ko ji je profesor odvezal listek, odletela skozi okno.

Katharine se je zadihano ustavila pred učilnico, bila je precej pozna. Počakala je, da se je njeno dihanje umirilo, nato pa počasi odprla vrata. Profesor je ravno bral neko sporočilo. Vljudno ga je pozdravila in se usedla v prosto klop.

Roddy je zoprno pogledal dekle. Dobro se jo je spomnil. Dekle, ki je v Meryascoveenovi napadla Avis, je bila očitno neka Katharine, pisala pa naj bi se Wetson, ali kakor koli že. Opazoval jo je. Tipična gryffindorka, prepričana v sebe in samozavestna. Mrko jo je spet pogledal. Učitelj, ki je bil očitno brez besed, ni vedel zakaj, mu ni povedal, kaj je vprašal. Še enkrat je pogledal Kathrine.

Ko se je usedla, se je razgledala po razredu. Zagledala je spolzgadovca iz Meryascoveene, ki jo je zoprno gledal. Vrnila mu je srep pogled in se zazrla skozi okno. Vedela je, da bo imela še težave s temi Spolzgadovci. Ni si želela, da bi jo dobili popolnoma samo, vendar je tudi ni bilo strah. V urokih je bila zelo dobra, dobro se je znala braniti. Z njo se ni bilo zafrkavati in bila je pripravljena na dvoboj s še kakšnim spolzgadovcem, če bo potrebno. Obrnila se je nazaj k profesorju in poskušala slediti njegovi razlagi.

Strahomir je odvezal sovi zvitek pergamenta ter ga prebral. Namrščil se je. Je bilo to popzorilo? Grožnja? ODkašljal se je ter se zagledal v učence.
" Gospodična, zamujate." jo je popomnil, vendar se je pri tem prijazno nasmehnil. Nikoli ni znal bit pretirano strog.
"kaj ko bi se usedli k učencu, da vma bo malce razložil snov, ki smo jo do sedaj delali?" z roko je pokazal na rodolphusa in ji namenil pogled, ki ni pusti ugovarjanja. NAto e sedel za kateder in trikrat prebral sporočilo, da bi ugotovil kaj naj z njim.

Rodolphus je zlobno pogledal. Kathrine je sovražil iz dna srca, in sedaj ji bo moral pomagati. Še enkrat jo je pogledal. Njena gryffindorksa hrabrost in viteštvo. To je sovražil bolj kot vse na svetu. Sovražil je učence gryffindora, ki so bili pogumni, neustrašni in so se hoteli dokazati kot junaki. Od vedno je sovražil junaštvo. Junaški Albus Dumbeldore, junaški James Potter, junaški Remus Wulf in drugi. Sovražil jih je. Ni prenesel pogledal na njih.

Katharine se ni zmenila za zlobne poglede, ki ji jih je pošiljal njen
sosed, spolzgadovec iz Meryascoveene. Neprizadeto ga je pogledala in ga
vprašala po imenu. Ni se sekirala, ker bo morala sedeti poleg
domišljavega spolzgadovca, ki si jo je izbral za sovražnico; v sebi se
mu je skrivaj posmehovala, saj je izgledal zelo prizadet, ker ga je pri
njunem prvem srečanju tako ponižala. Povedala mu je še svoje ime in ga začela spraševati stvari v zvezi s snovjo pri zmajeslovju. Zabavala se je ob pogledu na jeznega spolzgadovca.

Profesor ju je nekaj časa opaovla, nato pa je prijazno rekel
"No, gospodič Lestrange, saj je vendar vaša sošolka, ne pa konec sveta! razložite ji o modelčku, kiga imete pred seboj. "
potem se je obrnil ter stopil proti tabli z nasmeškom na ustnicah. Tole bo znalo biti še zanimivo. med prsti je mečkal sporočilo, ki mu ga je poslal neznanec. le kaj bi lahko bilo. Ozrl seje skozi okno. Bil je tako zamišljen, da ni opazil, da....

(zdej lahka kkšno neumnost nardita:D)

"No, to je Welška zelenka" ji je zdolgočaseno dejal. Videl je da dekle piše, zato ja palico usmeril vanjo in potihem zašepetal: "Turianius". Previdno jo je opazoval. Mislil je že da mu urok ni uspel, ko je videl da se je začelo nekaj dogajati na njenem obrazu. Dvignil je roko. "Profesor, rad bi se presedel" je zlobno dejal. "Da se od nje ne bom ka nalezel" je še dodal in se ji porogljivo nasmehnil. Dvignil je že torbo in počakal na profesorjev odgovor.

Ian hitro priteče v 3 nadstropje , odpre vrata pozdravi in hitro sede v zadnjo klop. Ugotovil je da je nekaj narobe Rodolphus Lestrange se je presedel in vedel Katharinin obraz spreminjal se je. Malo se je ozrel po učilnici in se spraševal [/i]ali se najmlajši v razredu, hitro se je zbudil in poslušal profesorja naprej.

Profesor je nenadoma zmedeno pogledal okoli sebe, kot da bi se nečesa spomnil. naglo je skoraj stekel proti vratom, jih odprl, ter izginil na hodniku. čez pol sekunde se je vrnil, presenečeno pogledal učence v razredu ter nato rekel
"Konec ure. Imam..... obveznocit...pač."

In že ga ni bilo več.

((tko, pouk zmajeslovja zaključen. poberte se vn iz učilnce ))