Učilnica zmajeslovja

Nicholas je počasi lenobno prišel v razred. Upal je da bo že kdo notri, vendar ni bilo nikogar. Od vrat, je najprej stopil k omari in iz nje uzel knjigo Vodnjakarji. Odločil se je da bodo to snov obdelali danes, še prej pa jih bo vprašal če vedo ali so že kdaj videli pravega zmaja. Odprl je stran Natančen opis Prelistal je knjigo in se odločil da bo učence vprašal, kje sploh lahko dobimo take zmaje, s čim se prehranjujejo in kako napadajo.

Počasi je odprla vrata in osuplo zazijala v pojavo pred njo. Okostje se je slikalo pred njo v svetlobi, ki je prihajala skozi okna in delovalo je nadvse živo. Tara se je ozrla naokoli in opazila slike najrazličnejših zmajev, ki so visele po stenah. Vsekakor je upala, da bo profesor ta predmet naredil še bolj zanimiv, pa čeprav je že sam po sebi pritegnil Tarino pozornost. Preletela je učilnico z očmi in opazila, da je porfesor že notri. Šele tedaj se je zganila. Pozdravila je profesorja, ki je bil očitno zaposlen s knjigo, nato pa zakorakala proti njenemu najljubšemu mestu. Klopi v zadnji vrsti v kotu.

Nicholas je veselo pogledal učenko. Dejal je:" Pozdravljena!" Ter se nasmehnil. Ni se spomnil točno katera učenka je zato je spreletel redovalnico. Čudno je pogledal ter dejal:" Si ti Tara?" Bil je malce zaskrbljen kaj bo učenka mislila o njem. Prijazno se je nasmehnil ter spet nekaj dejal:" Oprosti! Za mojo pozabljivost!" Spet je pogledal v knjigo. Vodnakarji, je mislil. Verjerno bodo zanimivi. Odvrnil je pogled z knjige ter počakal na puncin odgovor.

Gledajoč skozi okno se je Tara potopila v svoje misli, ki so se zopet zapleteno vrtinčile v glavi. Globoko je zavzdihnila in se še bolj razkomotila na stolu, ko so do nje priplavale besede. Ozrla se je proti profesorju in čisto pozabila, da je v učilnici. Sunkovito se je vzravnala in se medlo nasmehnila:"Ja sem ja. Ne skrbite. Verjetno me ne poznate zato, ker se še nisva srečala." Obmolknila je in pomislila, da verjetno ne bi smela z profesorjem govoriti kar tja v en dan, toda nato je vseeeno nadaljevala." Nisem vas še videla na šoli. Predvidevam, da ste šele prišli?" je kar brez ovinkov vprašala in se zopet začudila svoji nespametnosti. "Oprostite. Saj vem, da sem preveč radovedna," se je opravičila in končno utihnila.

Remus je odrinil vrata in stopil v učilnico. Pozdravil je profesorja in se navdušen zazrl po učilnici. Bila mu je zelo všeč saj je naravnost oboževal zmaje. Razgledoval se je po slikah zmajev in nekaj jih je celo prepoznal. Nato pa je opazil Taro. Sedela je v zadnji klopi kot ponavadi. Hitro je šel do najbližje klopi in se nepremično zazrl v tablo. Od obiska iz Meryscovene še ni govoril z njo in sedaj je bilo prvič da sta se sploh videla. Gledal je zeleno tablo, a je sploh ni videl. Razmišljal je o dogodkih, ki so se zgodili na izletu in izraz na obrazu se mu je pomračil. Prisluhnil je pogovoru med Profesorjem in Taro a pogleda ni odmaknil iz table. Upal je da bodo čimprej prišli še ostali in da se bo pouk začel.

Nicholas je pogled odmaknil z knjige. "Seveda nisi preveč radovedna!" ji je dejal. Sam pri sebi se je dobro spomnil kako radoveden je bil ko je bil majhen. "Ne nisi me še mogla videti na šoli, ker sem ravno danes prišel!". Pogledal je skozi okno v nebo. Ko je opazil še enega učenca ga je pozdravil. Vedel je da je ta učenec Remus Wulf, saj ga je že enkrat srečal. Zadovoljno ga je obkljukal. Počasi je vstal in odšel k tabli. Zamahnil je z palico in na tabli se je pojavil odebeljen poševen napis: Dobrodošli pri prvi uri zmajeslovja Nasmehnil se je in z palčico narisal še par zmajev ki so bruhali ogenj. Temu je dodal čar da so izgledali kakor da so pravi. Upal je da bodo učencem všeč. Zmaji so bruhali ogenj v napis, in zgledalo je fantastično. Pririsal je še enega zmaja Mrazarja ki je imel ledeno sapo in je ognjene črke zaledeniv. Na celi tabli je izgledalo tako: zmaji so zažgali navaden naslov, mrazar, pa ga je zaledeniv, ko so spet zmaji bruhnili ogenj se je začel let topiti in na tla so padale male kaplice.

Sean, mladi Drznvraanovec je hitel proti učilnici Zmajeslovja, vedi o zmajih. Ker je imel rad zgodovino in nastanek zmajev je počasi vstopil in dejal.
" Pozdravljeni! Oprostite za zamudo!" je dejal in se premaknil do prazne klopi. Mizo je dal poleg mize in pogledal proti profesorju McBride-u, ki je učil Zmajeslovje. Pogledal je njegove risbe in začare s katerimi je ustvaril zmaja kot da bi bil pravi.
" Fascinantno!" je dejal Sean in se potiho nasmejal.

Nicolas se je obrnil. Ko je zaslišal komentar dranzovranovca je postal zelo dobre volje. Pozdravil ga je. Spomnil se je da sta pri njegovem predmetu do sedaj prijavljena samo dva dranzovranovca, zato je takoj vedel da je to Sean McLeany. Obkljukal ga je v redovalnici. Bil je vesel da so prišli že trije učenci.

Navdušeno je stekla do učilnice. Pouk zmajeslovja se ji je že od nekdaj zdel privlačen.
Zmaje je že od majhnega občudovala in so bili njen najljubši lik pri risanju.
Ko je zagledala profesorja v učilnici, se je za trenutek zbala, da je zamudila, a ker je bila v razredu samo par učencev, si je to misel izbila iz glave.
…hm, tega možakarja pa še nisem videla na Bradavičarki, očitno je nov…se ji je podilo po glavi, ko je vstopila.
»Dober dan gospod profesor«, ga je pozdravila. Tari je prikimala v pozdrav, sovražnost v njenih očeh do nje je že zdavnaj izginila, še vedno ni pozabila poštenega boja, ki sta ga skupaj pripravili pri obrambah.
Ob tej misli se je sama pri sebi nasmehnila, nato pa začela opazovati učilnico.
Kamorkoli je pogledala, je lahko videla različne zmaje, ko je zagledala okostje je očarano zavzdihnila.
…uau, čudovita učilnica, veliko boljša kot večina ostalih…

Nicholas je opazil novo učenko. Veselo je dejal: Pozdravljena!" Odšel je k tabli in pričaral še zmajevko vrečarko ki je prav tako bruhala ogenj. Obrnil se je in se usedel nazaj za mizo. Poklical je:" Rachel Whitwell". Nasmehnil se je in obrnil stran v redovalnici. Hotel je vedeti kateri študentje še niso prišli. Stopil je pred kateder. Vprašal je vse skupaj:" Kakšna se vam zdi tabla?"

Z odprtimi usti je zrla v tablo, bilo je naravnost čudovito.
Zdrznila se je ob omembi njenega imena, nato pa profesorju namenila prijazen nasmešek.
….tale prizor, bi bil super za narisat…si je mislila, ko je natančno preučevala tablo.
»Uau«, ji je ušlo iz ust, malce je zardela, nato pa dejala »Gospod profesor, dih jemajoče je, res zelo lepo«.
Radovedno si je ogledala izraze na obrazih ostalih učencev…se njim tudi zdi tako lepo kot meni…

"Me veseli da ti je všeč" je dejal, že nekoliko rdeč od njenega komplimenta. Pogledal je še po drugih učencih in je hotel vedeti njihovo nepristransko mnenje. Svoj stol je postavil malce naprej in čakal na komantarje. Bil je vesel da je vsaj nekomu všeč. Upal je da bo še komu.

Opazovala je profesorja, kako je z vsako sekundo bolj polepševal zeleno tablo na koncu učilnice. Vznemirjenje jo je obšlo, ko je preletela vse tiste mogočne pisane figure, ki so se zdele tako žive. Lahko je videla, da profesor res obožuje zmaje in verjetno bi bila sedaj tudi sama tako navdušena, če ne bi v glavi imela drugih stvari. In ravno ko je zopet začela premišljevati o Remusu, je ta vstopil v učilnico. Srce ji je začelo hitreje biti toda ko je opazila, da se je usedel na drugo stran učilnice in pogled vztrajno upiral v tablo je tudi sama pogledala proč. Zazrla se je skozi okno in se prisilila, da ji je podoba izpuhtela iz glave, pa čeprav se je vanjo vedno znova vračala. Toda bila je odločena da bo naredila težavno nalogo, ki si jo je zadala. Vseeno je namreč upala, da bo vse v redu in zato jo je čakal kratek sestanek s knjigami. Vedela je, da ne bo težko a vseeno....to je morala storiti.
Seana sploh ni opazila nato pa se je končno odtrgala iz svojih misli, ko je vstopila Rachel. Vrnila ji je pozdrav, saj si je Gryfondomovka zaslužila njeno spoštovanje. Pravzaprav je ugotovila, da Rachel ni sovražila, pa čeprav je bila iz Gryfondoma. Dekle se ji je zdelo v redu.
Opazila je njeno navdušenje nad zmaji in se poskušala nasmehniti in na lice privabiti enak entuzijazem. Toda nekako ji je spodletelo zato je raje ostala tiho in čakala...

Nicholas je bil presrečen ko je videl da tako velikega sovraštva med Gryffindorom in Spolzgadom ni skoraj več. Zamahnil je s palico. Vrata omare so se odprla in skozi njie je poletelo ogromno knjig. Na vsako mizo ena. Vrata omare so se nato zaprla. "To so vaši učbeniki" je dejal. Vstal je in se prestopil. "Počakali bomo še par minut" je potihem spregovoril.

Naslednji trenutek je Tara pred seboj zagledala učbenik, ki je bil, kot se je izkazalo, namenjen prav temu predmetu. Poskušala se je skoncentrirati in zato je odprla učbenik nekje na sredini in pred njo se je razkazoval prekrasen moder zmaj z zelenimi zublji. Tara je očarano nekaj časa zrla v sliko, nato pa je pogled usmerila k profesorju, ki je nekoliko tiho govoril. Nasmehnila se je. Očitno ga daje živčnost...je pomislila, nato pa je, da bi zapolnila prazne minute in preprečila, da bi njene misli začele uhajati drugam, kar direktno vprašala profesorja:" Koliko časa že proučujete zmaje?"

Nicholas ji je z veseljem odgovoril:" Že petnajst let!" Učenka se mu je zdela zanimiva. Še nihče mu ni postavljal takšnih vprašanj, in bil je vsel da jih je vsaj nekdo. Stopil je naprej in zamahnil z palico: na tabli se je pokazalo obvestilo:
Učenci ki obiskujete zmajeslovje
1. decembra bomo odšliv moj dvorec v Romuniji!
Prinesite podpisane dovolilnice!
Profesor Nicholas McBride.

To je pa kar velika doba...je pomislila in nenadoma jo je prijelo, da bi med možnosti kaj početi po šoli, dodala tudi preučevanje zmajev. Vsekakor ideja, če ji bo šlo dobro pri predmetu, je pomislila. Če seveda sploh bo kakšen "po šoli". In če seveda ni bila zamo začasna navdušenost.
Ozrla se je proti tabli, kjer so se sedaj ena za drugo nizale druge besede. Tarin obraz se je razpotegnil v nasmeh in navdušeno je vprašala:" Mislite resno?" Kot da ni mogla verjetni svojim očem. Nevede je z očmi poiskala Remusa, toda ko je opazila, da še vedno ni pokazal nobenega zanimanja, je njen nasmeh zbledel z obraza. Žalostno je pogledala v tistega modrega zmaja pred sabo, nato pa je zopet dvignila pogled proti tabli:" Verjetno mislite podpise staršev kajne?" je vprašala in se počutila, kot bi otroku vzeli liziko. Bo njen oče privolil ali mu ne bo niti mar? se ji je vsedlo v njene možgane.

Leia je vstopila v učilnico. Stopila je do proste klopi in se zazrla v profesorja. ''Dan. Se opravičujem za zamudo.'' je rekla in sedla. Na tabli je opazila zmajčka in obvestilo. 'Super', je pomislila. Ozrla se je po skoraj prazni učilnici, pokimala Remusu in Tari. Nato pa se spet zazrla naprej.

Nicholas je pozdravil novo učenko ter dejal:"Leia?" Malce je naredil premora. "Da!", je zadahnil. "Podpis stršev je nujen", je še dejal. Z svoje mize je pobral dovolilnice za potovanje v Romunijo. Vsako dovolilnico je moral podpisati eden izmed skrbnikov ali staršev. Šel je k prvi mizi ter nanjo dal dovolilnico. Hodil je naprej, dokler ni nazadnje dovolilnice dal še Lei. Dejal je:" Če imate kakršna koli vprašanja o izletu, me vprašajte zdaj".

Sean, ki je sedel v klopi in poslušal profesorja o izletu je hitro vstal in dejal.
" Definitivno, ne mislim zapustiti Bradavičarke v takem času! Sedaj, ko se zbira zopet Temen Coprnik ne mislim iz Bradavičarke, če mi tako ukaže sam Ravnatelj!" si je dejal jasno in glasno. Globoko pri sebi je vedel, da ko bo Temni Coprnik na vzponu, da se mu bo pridružil.
" Ne mislim odditi!" je glasno dejal in počakal na profesorjevo dejanje.

Pisano je pogledala Drznvraanovca in mu dala vedeti, da se obnaša do skrajnosti neumno. Sprejela je dovolilnico ''Jaz zagotovo grem. Oče bo navdušen.'' je pripomnila in se nasmehnila.

Remus je poslušal profesorja. Bil mu je všeč in vedel je da se spozna na zmaje. Ko je omenil izlet se je v Remusu nekja premaknilo. Končno bo lahko videl nekaj sveta. Rad je potoval a do sedaj še ni imel priložnosti oditi kam daleč. Zdelo se mu je da ga nekdo opazuje in pogledal je proti Tari ki pa je zrla v učbenik. Še vedno se ni uspel pogovoriti z njo. a bo že še prišel čas za to. Moral bo pohiteti saj se mu je zdelo da se vedno bolj oddaljujeta. A dogodilo se je toliko stvari. Ni še pozabil dogodkov v gozdu. A moral ji je pojasniti vse. Odločil se je da bo razumel če ga ne bo marala in da se ji ne bo več približal. A v tem trenutku še ni bil pripravljen govoriti z njo. Najprej se mora sam sprijazniti s svojo usodo saj bo le tako lahko postal to kar hoče biti.

Počasi je vstopila v učilnico, pogled pa ji je švignil proti profesorju, ki ji je za hip namenil kratek pogled. Še preden pa bi lahko karkoli rekel glede njenega zamujanja se je odpravila k eni izmed praznih klop v ozadju in sedla. 'Hehhh..zamujanja se bo pa najbrž treba kar navaditi' Všeč ji je bilo umirjena atmosfera, ki je vladala v učilnici. Morda zarad itega ,ker ni bila prenatrpana z nekimi histeričnimi učenci, čeprav je vseeno njen pogled zmotil Gryfondomovski plašč.
Mimogrede je opazila, da so učenci od profesorja prejeli neke liste, a se je profesor ravno pogovarjal z enim izmed dijakov, ni pa bila prave volje za nepovabljeno vdiranje v pogovor in kasneje prepir s profesorjem že pri prvi uri.

Nicholas ki je slišal kaj je rekel Sean je dejal:" Z nami bodo bo učitelj urokov". Upal je da bodo zdaj tisti ki so zaskrbljeni končno pomirjeni. Ko je zgledal novo učenko je takoj vedel da je to Lillith. Dal ji je dovolilnico. Umirjeno je dejal:" Začnimo!, Je kdo izmed vas že videl zmaja?". Odšel je do modela evropske zmajevke ter jo pokazal.