Učilnica letenja

Lucius se je zarežal in poletel okoli Caley.
"Kdorkoli že si. Ta vulkan ni nič v primerjavi s tvojimi pegami. Veš kako so bunkeljni neumni? Tisto kar mi poznamo po Biglydske lise na soncu oni imenujejo sončne pege. Veš kako so velike? Skoraj toliko kot tvoje," ji ni ostal dolžan, ampak še nekaj ji je imel za povedati: "Tvoje bi čarovniki poimenovali Giantlydske."
Če ne bi te dobe že prerasel, bi ji pokazal jezik, ji obrnil hrbet in z glasnim krohotom odletel stran. Ampak je raje lebdel na istem mestu in gledal Caley naravnost v oči. Bilo mu je vseeno ali igrajo prijateljsko, ali pa se pobijejo. Malfoyi so vedno zmagovali in tega se je zavedal, prav tako ostali okoli njega. Le da so ga še vedno izzivali. Pač je bil mlajši in tarča, ampak ni se pustil maltretirati.

[ok sorry za to.. sm žaljivsko nastrojena.. oz prepirajoče nastrojena.. ]

((heh ni panike vedno se mi prileže dober besedni dvoboj))

"Lucius nikar se ne sprenevedaj. Saj vem, da so ti pegice všeč, tako kot vsem ostalim." se je nasmehnila. Deloma pa je Caley jezilo predvsem to - vsem so se pege zdele luškane in nihče se ni hotel strinjati z njo, da so popolnoma všeč. "Veš kaj pa je zanimivo? Ker je že dolgo oktober in se je poletno sonce že zdavnaj poslovilo, so mi pege skoraj popolnoma izginile. Torej si moral res dobro strmeti vame, da si jih sploh opazil. Glede na to, da se nikoli nisva družila, ti moram čestitati za dobro prikrito opazovanje." Nesramno mu je pomežiknila, saj je predvidevala, da ga bo to spravilo čez rob. Zdaj je bila dvakratno hvaležna, da so pegice zginjale z njene svetle kože in Malfoya je prav z užitkom zatrla. Za povrh vsega je bila večina učencev dovolj blizu, da so slišali njun mali prepir in Caley je že slišala šepetanje o tem, da se pege res komaj opazijo, kar ji je dalo nov zalet.

Lucius je neprizadeto gledal Caley in rekel: "To ti misliš. Pomojem bi se pege opazile tudi, če bi splezal na najvišje drevo Prepovedanega gozda." Dvignil je obrv.
To kar je rekel ni bilo res, ampak imel je tak dar, da je opazil vse okoli sebe in se mu je to vtisnilo v spomin, tako da je informacije lahko kasneje izkoristil, ne da bi vedel, kdaj jih je opazil.
"Opazujem pa samo eno osebo," je rekel vzvišeno in pogledal proti drugi ekipi, kjer je stala Narcissa. "In ta oseba ve, da jo opazujem- prikrito ali neprikrito." Pomislil je še na Avis, s katero si je bil prav tako blizu, toda nje ni opazoval, ker bi bil vanjo zaljubljen, ampak ker se je z njo dobro razumel in mu je bila ena najboljših prijateljic. Upal je le, da si tega kdo drug ni tolmačil narobe.

"Po tvojem. Ti ni še nihče povedal, da se velikokrat motiš? Pa še blond si za povrh vsega... To že samo po sebi pove dovolj." ga je Caley mirno zavrnila. Blond oseb ni - razen redkih izjem - nikoli preveč spoštovala. Sicer je poskušala, ampak se je vsak kaj kmalu izkazal za ne preveč bistro bitje. Malo je manjkalo, da ni ostalih vprašala zakaj Lucius nese torto v wc. To kljub vsemu ne bi bilo več primerno, zato se bo zadržala dokler ne pride v Drznvraanovsko dnevno sobo.
"Da ne boš še zardel. To se za Spolzgadovca nikakor ne bi spodobilo." ga je zbodla. Vseeno se ji je zdelo nadvse ljubko, da so tudi Spolzgadovci sposobni čustev. "Gotovo se boš kmalu opogumil in ji izlil svoje srce. Če ne prej pa na Novoletnem plesu, ki je še najbolj primeren za take solzave zadeve." je dejala nadvse spodbudno, za povrh pa ga še potrepljala po hrbtu, kot bi hotela reči 'saj ti bo uspelo stari'.

Lucius je neprizadeto pogledal Caley in rekel: "Jaz sem na dobri poti, da se poročim že naslednji teden, kajti poleg Narcisse so moji starši našli še eno zafrustrirano bitje. Ampak poročen bom!" je rekel in se zarežal.
"Nekateri se pač blondincem ne morejo upreti," je še nevrgel in pogledal Narcisso.
"Drugače pa.. Ne zardim zlahka, razen če mi je preveč mraz ali preveč vroče," je rekel in dahnil v zrak. Ko se je iz njegovih ust malo pokadilo, je smrtno resno rekel: "Pretoplo je da bi mi bilo premrzlo."
Nalašč je sestavil tak stavek, ki je smešno zvenel.
"Mogoče se bo kaj zgodilo na plesu, ampak.. se ga boš ti udeležila? Boš res tam?" je nejeverno vprašal. "Najbrž boš sama, ampak prišla boš samo zato, da vidiš mene kajne?"
Pogledal jo je, kakor da se mu globoko smili. Pogledal jo je s svojimi velikimi očmi in skoraj bi se mu zasolzile ampak se je spomnil še nekaj.
"Saj bo tudi tebi uspelo. Mogoče najdeš Mallya, ki te bo peljal na ples," je rekel in prikimal, da bi potrdil svoje besede. "Sicer je izginil, ampak poglej vsako podgano, ki jo srečaš. Ni ga vraga da ga zgrešiš."

[našla sebi enakega.. ]

Tara se je držala v ozadju in z pogledom oplazila Remusa. Tudi sama se je nasmehnila in nato zmajala z glavo. Ne niso bili še pripravljeni...Zopet se je obrnila in z nezanimanjem pustila Alex, da je Luciucu razložila za katero taktiko gre. Naslonila se je na svojo metlo in s kotičkom očesa ujela novo igralko. Drznvraanka...je pomislila in že čakala, da se bo sedaj Malfoy začel šopiriti. Kajpada se ni motila.
Z enim ušesom je poslušala njun besedni dvoboj, toda z mislimi je premlevala, kako bi sedaj postrojili ekipo. Vsekakor se ji je novinka zdela bolj zanesljiva kot Gryfondomka od katere ni bilo niti besedice. Zopet je pogledala proti razgretemu paru pred njo in se pri sebi zvito začela hehetati, toda vse jo je minilo, ko je pomislila, s kakšnimi tepci je bila v ekipi. Edina normalna se ji je zazdela Alex.
Tara je še nekaj časa pustila, da se parček prepira, nato pa je končno zavila z očmi in v zdolgočasenem tonu zagodrnjala:" Oh, dajta že nehat. Obnašata se kot en star zakonski par." Privzdignila je obrvi in sarkastično nadaljevala:" Saj lahko svoje ljubezenske izlive nadaljujeta kdaj drugič, toda sedaj smo ena ekipa, pa če verjameta ali ne." S pogledom je potovala od enega in drugega ter zafrkljivo dodala:" In uganeta kaj. Tekmo imamo pred sabo."
"Torej Lucius" se je obrnila proti njemu:" Tvoje nadpovprečno inteligentne taktike smo razumeli vsi in s tabo se celo strinjam." Obrnila se je proti vsem:" Predlagam, da naredimo tako. Caley je iskalka, Alex branilka, jaz, Lucius ter Lucianne smo zasledovalci. Toda predvidevam, da bova to samo midva, glede kako družabna je Gryfondomovka." Pomenljivo je obrnila pogled proti njej. " Ko in če bomo speljali taktiko, bo z nama Alex, ki jo boje pozna, Cayley pa bo pomagala braniti obroče. Res je, da zviz na začetku ne bo viden, toda vseeno predlagam, da ga iščeš. Če boš slučajno imela čas, lahko pomagaš Alex pri obročih ali nama pri loklu." pogled je tokrat uperila proti Drznvraanki. "Razumljivo? Razumljivo. Pripombe?" z očmi je še enkrat zaorala po obrazih nato pa plosknila z rokami:" Super." Nato se je obrnila proti Remusu in zavila z očmi:" Mislim, da bolj pripravljeni ne bomo nikoli." Kislo se je nasmehnila ter zajahala metlo.

Lucius je pogledal Caley od katere ni bilo nobene besede. Naveličal se je je že skoraj po prvih treh besedah, ampak odnehal ne bi za nič na svetu.
"Torej- spravljaj se na koga svoje starosti, ne pa da se spraviš na leto dni mlajšega," je rekel šepetajoče, da ga nihče ni slišal. Seveda jo je s tem le izzival in upal je, da mu je uspelo v njej prebuditi bes.
"Saj se moraš strinjati z mano. Drugih možnosti praktično ni!" je rekel in zavil z očmi.
'Bile bi možnosti, če bi bili okoli mene normalni ljudje. Bilo bi tisoč možnosti,' je pomislil in razjahal metlo. Čeprav naj bi se tekla začela, je vedel, da druga ekipa še vedno ni določila, kdo bo na katerem mestu.

"Ojoj... Če se boš ti plodil, se nam obeta še nekaj Malfoyev, ki nas bodo dolgočasili skoraj do smrti. Bleh, polno blondincev se bo teplo kdo bo dlje pri ogledalu." je Caley polglasno zmajala z glavo. Misel na male Malfoye ni bila prav nič prijetna. Na njegov komentar o plesu pa ni mogla odgovoriti, saj ju je prekinila še ena Spolzgadovka. Kot listja in trave jih je bilo.
"Ja, jaz imam pripombo. Med tekmo je pri obročih lahko samo Branilec tiste ekipe in Iskalci se lokla nimamo kaj dotikati. Če ustavim lokl nasprotne ekipe, jim bodo šteli zadetek. Če vržem skozi obroče nasprotne ekipe lokl, nam ne bodo šteli zadetka." je mirno povedala. "Malo Quidditch pravil bi pa res lahko poznali." Če bi še raje pomagala, ni smela, saj je bila Iskalka. "Lepo bom krožila nad vami, se trudila ne smejati in iskala zviz." je še pripomnila, potem pa s pogledom poiskala profesorico. Še malo bo šlo takole naprej pa sploh ne bodo igrali, ker se bo ura prej iztekla.

Lucius je poslušal Caley in moral je priznati, da ima prav. Na to sploh ni pomislil.
"Torej se bomo morali zanesti na branilca.. Torej Alex, če boš dovolj hitra.." je rekel Lucius in pogledal Alex. Naj je izpadlo še tako sarkastično, je bil popolnoma resen in zanašal se je na drugo, manj sitno, Drznvraanovko.
Še vedno je bil dolžan Caley, zato je odkorakal do nje, in ne da bi jo pogledal, rekel: "Moji otroci bodo vsaj nekaj lepega videli v ogledalu. Ti in tvoji otroci, če jih boš sploh kaj imela, se bodo sramili svoje podobe, ki jo bodo zagledali. Ali pa bodo začeli kričati in tuliti, da splaviš hudobne fantke iz sobe, kel jih gldo gledajo in majo glooozne oblaze," je zašepetal in govoril čisto po otroško izgovarjal zandnji stavek.
Nato je, še preden bi Caley lahko odgovorila odletel v višave in zaokrožil okoli igrišča.

Caley je s privzdignjeno obrvjo poslušala njegovo besedičenje, potem pa prasnila v odkritosrčen smeh. Ni si mogla pomagati - Lucius jo je spravil v smeh kot že dolgo ne nihče. "Tvoje l-janje je tako pristno, kot bi se šele včeraj naučil izgovarjati R." je zaklicala v smehu, potem pa se skoraj hipoma zresnila. "Eh za Alex bo to mala malica." se je nasmehnila še vedno dobre volje. Zahotelo se ji je letenja, zato je že malo bolj nestrpno pogledala proti nasprotni ekipi.

Lucius se je obrnil proti Caley in skoraj rekel, da se mora spomniti včerajšnjega dneva, ko sta skupaj izgovarjala R, toda raje ni. Bilo mu je vseeno, kaj si misli o njem, prav tako za vse ostale. Če se hočejo kregati, se bodo kregali, če pa ne, jih bo pustil pri miru.
Poletel je do nasprotne ekipe in pogledal Narcisso. Od vseh prisotnih, mu je bila ona še najbolj zanimiva. Vedela se je zakaj. Potem se je naveličal njihove tišine in ker se še vedno niso dogovorili, kdo bo kje, je poletel v zrak in naredil nekaj lupingov in preizkusil nekaj trikov.
'Še vedno mi gre,' je pomislil in pogledal proti svoji ekipi. Taro je videl leteti, Aley pa še ne. Pri drugi ekipi pa je videl Lilith in vedel je, da je zelo dobra. Tudi Narcissa ni bila slaba, o Lupinu pa so vsi govorili, kako dober letalec je.
'To ne bo lahko,' je pomislil in odletel nazaj k svoji skupini.
"Pa sem mislil, da se mi ne bomo nikoli dogovorili ničesar," je rekel in spet pogledal k nasprotnikom.

Remus je prikimal se nasmehnil saj je slišal delček prepira med nasprotnikovimi igralci. To je bil velik plus za njihovo ekipo. Slišal je govora o neki taktiki a se je takrat obrnil vstran in naredil majhen krog po zraku. Ni hotel slišati kaj imajo za bregom saj je hotel da ga presenetijo saj bodo le tako lahko dokazali da je njihova ekipa boljša. Nasmehnil se je Tari ko sta se njuna pogleda za trenutek srečala.
"Ja pri nas je enako" ji je odgovoril nato pa preden se je lahko zadržal zaklical proti Luciusu in Caley "Hej vidva golobčka ali sta pripravljena?". Obrnil se je nazaj proti svoji ekipi in jim rekel "Na svoja mesta. Mislim da je čas da začnemo."
Sam se ni imel za kapetana ekipe ampak ker ni bil nihče drug preveč dejaven se je pač odločil da bo on malo vzpodbudil ostale. Poletel je proti Tari saj se mu je zdelo pri nasprotni ekipi prav njo najbolj spoštujejo. Podal ji je roko, se nasmehnil in z mirnim glasom rekel "Naj zmaga boljši."

Lucius je grdo pogledal Remusa, ko je njega in Caley poimenoval golobčka. To mu je šlo na živce, če so ga kar povprej obtoževali nečesa, kar ni bilo resnišno. Grdo je pogledal tudi Caley in nato poletel k svoji skupini.
"Kdo je kje pri vas?" je vprašal in pogledal Lupina. V tistem trenutku bi mu najraje izkopal oči in jih pojedel, ampak se je zadržal proti kakršnemu koli nasliju.
Nekaj sekund je pogledoval od Lupina do Tare in se zarežal.
"Potem pa mene obtožujejo, da sem golobček," je rekel s širokim nasmehom in odletel se raje odmaknil od Tare.

Dosegli so jo ostri glasovi nasprotne ekipe, obraz pa ji je prešinil zlovoljen smehljaj. Prepir bo najbrž zmanjšal nivo njihove koncentracije, čeprav ji je bilo bolj ali manj vseeno kdo bo danes zmagal. Lahkotno je letela nad igriščem, plašč je poplesoval za njo, njen sokolji pogled pa je ujel Remusa, Taro in Luciusa, ki so si izmenjali nekaj besed. V ironiji je zavila z očmi in se spustila nekaj metrov nad tla. S svojimi kačjimi očmi je opazovala obroče, katerim bo v igri kraljevala. Sicer je bila veliko raje v vlogi napadalke obročev, a odločitev je že padla.
Poblisnila je proti ostalim in se počasi spustila proti tlom in elegantno skočila na tla, svoj izzivalen pogled pa uprla nekam v neskončno modrino neba.

[ni cajta.. -,-]

"Lillith je branilka, Niccolette iskalka mi trije pa smo zasledovalci. Si zadovoljen? Ali ti zaupam še našo taktiko da bo pravična tekma? " je nesramno rekel in čakal na profeosričino povelje za začetek tekme. Ni ga zbodla njegova žaljivka ampak mu je preprosto moral vrniti. Zazrl se je proti "svoji" ekipi. Tudi sami niso bili ravno povezani med seboja a vedel je kakšne sposobnosti ima Lillith in tudi to da je bila Spolzgadovka in je poznala večino nasprotnikov je bila dodatna pozitivna točka. Tudi Niccolete je bila videti dločna in spretna na metli. Skrbelo ga je za Pihpuffovca in seveda tudi za Siriusa. Nista veliko govorila in očitno nista bila preveč zainterisirana za igro. Se bomo pač ostali bolj potrudili si je rekel. Obetala se je dobra tekma saj sta bili obe ekipi zelo izenačeni. Imeli sta veliko dobrih lastnosti ampak tudi veliko pomankljivosti Predvsem razlike med domovi so jih ločevale med seboj in brez zaupanja je ekipa težko delovala. A Remus se je že pred tem odločil da se ne bo uziral na čustva ali na dom iz katerega prihajajo člani njegove ekipe, a dvomil je da bodo to storili tudi ostali.


( Sam to bi še red dodal da ko bomo začeli morate vsi vedeti da bojo točke padale in da ne morejo vsi igrati ves čas izvrstno. Pač vsak mora naredit kako napako pa tut branilci ne morejo braniti čisto vsega. pač večino že ampak mislim da vsaj dva "koša" bi mogla past za vsako ekipo. Več bo pa tzko še profesorca razložla)

Glasno je zavzdihnila in zmajala z glavo, ko sta Caley in Lucius še kar naprej lajnala in revskala en na drugega. Tudi jeziti se ji ni dalo več, saj jo je prevzela zdolgočasenost, ko je sedela na metli in poslušala šopirjenje obeh. Tudi zmaga se ji je nenadoma zdela tako daleč proč in spraševala se je, do kam lahko nesposobnost njihove ekipe dejansko seže.
Brezizrazno se je obrnila proč in do nje so priplavale Remusove besede. Slabše kot pri nas že ne more biti...je pomislila in se kislo nasmehnila. Zopet je s pogledom ošinila svojo ekipo nato pa prikimala Remusu in se rokovala. Za seboj je zopet zaslišala Luciusov glas, ki je kar prosil za par krepkih, toda trenutno je bila tudi za to prelena. Bolje da se čimprej spravi v zrak...jo je prešinilo.
Malfoyu je poslala še en hladen pogled in se pri sebi zahehetala, ko ga je opazila v varni razdalji, ki je kraljevala med njim in njo. No, nekaj inteligence pa očitno ima...je zlobno pomislila in se spustila na tla ter pozorno s pogledom preletela vsakega člana nasprotnikove ekipe nato pa še ekipo v kateri je bila sama. Požrla je slino nato pa se je pogumno vzravnala ter odločneje pogledala. Vedela je, da brez zaupanja ne bodo prišli nikamor in lahko je le upala, da se tega zavedajo tudi drugi. Kar se je zadevalo nje, je le še čakala na žvižg piščalke.

Remus se je še zadnjič ozrl po svoji ekipi natop pa naredil majhen krog in začudeno pogledal profesorico "Ali bomo začeli?" Pogrešal je akcijo in komaj je čakal na začetni žvižg, saj je hotel vsaj v nečem blesteti. Moral se je maščevati spolzgadovcem za vsa zbadanja in ker je bilo v nasprotni ekipi več spolzgadovcev je bila to odlična priložnost. A ni ga poganjalo samo maščevanje. V sebi je čutil da se mora izkazati tudi pred Taro, čeprav ga je žže videlaq leteti pa ga še nikoli ni videla v pravi tekmi, na poziciji zasledovalca. Še vedno se je rahlo premikal levo in desno saj se je hotel ogreti. Pogoji so bili izvrstni za igranje in samo vprašanje časa je bilo kdaj se bodo vsi zapodili za loklom in zvizom in bodo začeli to tekmo....

Lucius, ki je že tako sedel na metli, je pogledal proti Tari. Vedel je, da ji gre na živce in da ji gre na živce njegovo kreganje s Caley, ampak v tekmi se bo potrudil. Sam sebi je obljubil, da se bo potrudil.
Pogledal je Remusa, ki je očitno prevzel vodstvo v sosednji ekipi.
'Prav,' je pomislil in lebdel pol metra nad tlemi. Če bi bil ročaj metle debelejši bi se naslonil na komolce in zdolgočaseno opazoval druge. Tako pa je moral sedeti vzravnano.
Pogled je ustavil na učiteljici in jo nekoliko postrani pogledal. Bila je nakm tiha in kar ni napovedala začetka.
'Očitno bo to še trajalo,' je pomislil in zavil z očmi.

[ Ker ni odziva od profesorice letenja sem se odločil da napišem neki stvakov tut za njo da se lahko ura nadaljuje. če pa adminom ne paše lahk post zbrišejo samo je čas da malo tudi ure spet zaživijo tako da vsi sodelujoči pišite.]

Remus se je živčno presedel na metli ko je profesorica končno dala znak za začetek tekme. Vsi so se zapodili na svoje položaje profesorica pa je Lokl vrgla visoko v zrak. Najprej se je zapodil proti Lokli nato pa se je ustavil in ga preprosto prepustil Tari.
"Prvi napad je vaš" je zakričal in se nasmehnil. Na pravi tekmi si tega nebi nikoli privoščil a to je bila le učna ura in tako je za trenutek postal da je Tara dobila Lokl v roke in se zapodila proti njihovim obročem. Sam je švignil za njo in jo tesno pokrival ter se nastavljal pred njo tako da je bila presiljena Lokl podati ali pa se ga nekako otresti. Navdušen nasmešek se mu je poigraval na obrazu saj je po dolgem času spet letel.

((kar naj ostane post - je bil že čas, da se kaj zgodi. vsaj po mojem mnenju))

Ob žvižgu se je Caley pognala visoko nad igrišče. Zviz je bil izpuščen že pred žvižgom, zato se je mala žogica dobro skrila. Lebdela je na metli in z višine opazovala Remusovo nastavlanje Tari. Ga bo zbila z metle ali mu bo prepustila lokl? Vsekakor se je zaradi mešanih ekip obetala še zelo zabavna igra. Preletavala je igrišče sem ter tja, da ji je veter kuštral dolge lase, ki so se skoraj takoj osvobodili elastike. Z zanimanjem je opazovala drobne kršitve, ki so se odvijale na igrišču, kar je skoraj pripeljalo do bližnjega srečanja s štamfom. Zadnji čas je opazila nevarnost in odvila navzdol ter s poti štamfa. To jo je opomnilo, da mora biti pozorna.
Namesto opazovanja dogajanja na igrišču je raje oprezala za zvizom in se izogibala štamfom. Ni vedela koliko je rezultat, bila pa je prepričana, da se zviz še vedno skriva. Ko se bo odločil za prelet igrišča, ga bo zagotovo opazila in takrat bo njen.

Lucius se je na žvižg pognal v zrak in lokla ni spustil z oči. Ker je Remus lokl, prepusil Tari, se je nasmehnil in zlobno pomislil, da vse tako nedolćno med njima pa vseeno ni. Toda ljubezenske težave 'kapetanke' ni nameraval reševati na igrišu.
Odletel je do Tare in letel vzporedno z njo, da bi prevzel lokl, ko bi mu ga podala. S kotičkom očesa je gledal, kje so nasprotniki in vsake toliko je švignil s pogledom proti Caley, ki je iskala zviz. Od nje je bila odvisna zmaga, kar je težko priznal, saj je sam najraje bil najbolj pomemben.

[brez idej ]

Dovolila si je presenečen izraz na svojem obrazu, ko ji je Remus podal lokl, nato pa se je zvito nasmehnila in skomignila z rameni:"Tvoja napaka."
Pognala se je naprej in zopet občutila nebeški občutek, ko je veter božal njen obraz in se igral z lasmi. V desnici je trdno stiskala rdečo žogo in iskala priložnost, da se izmuzne mimo Remusa, vendar ji to nikakor ni uspevalo.
Zarežala se je in vznemirjenost v njej je postopoma naraščala, ko se je zlila z metlo in brzela naprej. S kotičkom očesa je malo višje opazila Caley in upala, da bo dobro opravila svojo nalogo. Do takrat pa mora enostavno poskušati obrniti igro v svoj prid.
Na drugi strani pa je tudi opazila Luciusa, ki je očitno čakal na podajo. Poleg sebe je začutila Remusa in se samo še bolj nasmehnila. Tako enostavno pa tudi ne bo šlo...je pomislila in pustila, da leti poleg nje. Pogled je prikovala na obroče, ki so postajali vedno večji.
Pomignila je Luciusu in s pogledom nakazala, da naj vzporedno prileti malo pred njo na desni in upala, da bo svojo rit čim hitreje spravil tja. Malenkost je upočasnila ter čakala pravi trenutek. Pogled je nato prikovala na Remusa. Zmesti ali ne zmesti? Naredila se je, da so njen edini cilj obroči a naslednji trenutek je že tvegala. Ostro je zavila v levo proti njemu in ga s tem, ko mu je zaprla pot, prisilila, da je spremenil smer letenja in zavil skupaj z njo. Sama pa je potem zalučala lokl proti Luciusu.

Remus je še vedno vztrajno sledil Tari, ki se mu je poiskušala izmakniti. Lokl je imela še vedno v svoji posesti in Remus je ni poiskušal preveč napasti ampak je čakal na njeno napako. A z vsakim trenutkom je v to bolj dvomil. Ravno se je odločil da ima dovolj blokiranja ampak ji bo poiskušal vzeti Lokl, ko je krenila levo . Moral je zaviti saj bi se drugače zaletele a se je že spet pognal proti njej in Loklu.
A Lokl je zapustil njene roke in poletel proti Luciusu. Remus se je že mislil pognati na Luciusa ko si je v trenutku premislil. Ostal je zraven Tare in čakal da ji bo Lucius spet poiskušal podati in takrat bo prestregel Lokl. Nenazadnje ni bil sam v ekipi in drugi podo zagotovo poiskušali ustaviti Luciusa. Sam je z enim očesom sledil Tari z drugim pa poiskušal slediti Luciusu.
(tut jaz brez idej )

Caley je zagledala zlato svetlikanje na tribunah čisto na koncu igrišča. Bliskovito je poletela tja, pri čemer je skoraj trčila v igralca nasprotne ekipe. Ni se imela časa opravičevati za svoje nevarno letenje, preveč se ji je mudilo naprej. Oči je imela prikovane na cilj, veter ji je žvižgal okoli ušes in bila je polna adrenalina.
Ko pa je priletela do tja, jo je čakalo gromozansko razočaranje. Komaj je še odvila, da ni trčila v tribuno. Zlato svetlikanje ni bil Zviz, ampak samo odsev obročev, ki so ga metali na tribuno. Sonce je sijalo ravno pod primernim kotom, da je zavedlo Drznvraanovko.
Polglasno je zaklela in se vrnila nad igrišče, kjer je nekaj časa samo jezno lebdela, potem pa se le zopet skoncentrirala na zviz.

((ko se boste naveličal, mi nej en pove, da grem zviz ujet. da ne boste pol rekl, da sm vs za kej prikrajšala))

Niccole je letela visoko nad ostalimi in se ozirala za zvizom. Kot je uspela videti, je bila Drznvraanovka iskalka v nasprotni ekipi. Medtem, ko je iskala zviz je pogledovala proti njej.
V trenutku, ko se je dekle pognalo za zvizem se je sama ozrla proti mestu, kamor je letela, vendar sama ni videla ničesar. Za vsak primer se je tudi sama pognala za njo, vendar se je dokaj hitro spet vrnila na svoje mesto. Z očmi je prečesavala igrišče in krožila nad njim.


((zlo mal časa... mor se piflat..:S)