Učilnica letenja

Dovolj čakanja, jo je prešinilo in vstala je iz skrinje z žogami. Glasno je zapiskala v svojo piščalko, da so jo lahko slišali prav vsi. Počakala je, da so prileteli k tlom, nato pa se ozrla po učencih.
"Igrali bomo igro," je pričela. "V ekipe vas bom razdelila jaz. Prva ekipa torej," Razgledala se je po učencih in na hitro razmislila. Odločila se je, da bo njihove domove premešala. "Malfoy, Shade, Finningan in Leroy." je dejala in pogledala se jim nasmehnila. Ni bila prepričana, če se bodo igralci dobro ujeli, a to je pravzaprav ni zanimalo - da so dobri igralci so lahko dokazali le tako, če so lahko igrali s komerkoli, na čimerkoli, kadarkoli. "In druga ekipa, Lupin, Dedalus, Amorphis in Black." je pogledala preostale učence. Število je bilo idealno - štiri proti štiri. "Igrali bomo vse do zmage in vsak igralec tiste ekipe, ki zmaga, bo svojemu domu prispeval 10 točk." Zdelo se ji je, da jih bo tako vendarle nekoliko bolj pritegnila k delu.
"Igrali bomo z loklom in zvizom, štamfe bomo pustili v skrinji, ker vas je zaenkrat premalo, da bi lahko odigrali pravo igro. V svojih ekipah izberite iskalca, dva igralca bosta prevzela vlogo zasledovalcev, eden pa bo branilec." Ošinila je svojo ročno uro in naznanila: "Dajem vam pet minut, da se dogovorite za pozicije, potem pa začnemo."

((In da ne bi slučajno kdo pisal, da smo že začeli ))

[sam to odgovorim pa pridem dol ]

Lillith Amorphis je napisal/a:

Za seboj za opazila postavo, ki se ji je tiho približala in se obrnila, ko je zaslišala neznan glas. Svoj ledeno hladen pogled je uperila v osebka, ki jo je drznil motiti in ravno ko mu je hotela nekaj zabevskati je opazila Spolzgadovski plašč in se brzdala. "Lillith. Lillith Amorphis." se je bondovsko predstavila."Najbrž me zato ne poznaš, ker sem nova tukaj" je brezizrazno dojala, kotički njenih ustnic pa so se ukrivile v izzivalen, skoraj provokativen nasmešek. Prislihnila je melodičnem tonu glasu in hladneje, skoraj svareče, polglasno siknila "Ne laskaj!"
Premerila ga je od glave do pet in v polkrogu počasi leteti okoli njega in pustila hladnim sunkom vetra, da so mršili njene lase, z drznim pogledom pa prebadala neznanca. Ustavila se je ob njegovem boku, njene kačje zelene oči pa so se zaiskrile "Glede na to, kakšne poglede ti namenjajo ostali predvidevam, da si na Bradavičarki že starešina." Pogled ji je znova ušel k grozečim oblakom nad njo, kjer je vladal močan veter. Zdrznila se je in zamenjala temo "Kaj praviš, da greva malo višje." je odvrnila, s kotičkom očesa pa spremljala Profesorico, saj ni bila ravno prepričana ali je to dovoljeno. Zase je bila prepričana, da bo znala metlo kontrolirati tudi ob močnem vetru, za sogovorca pa ni bila prepričana...ne še.
Še preden bi ji lahko odgovoril se je pognala višje, njena postava je zarezala skozi vendo redkejši zrak, šla je dokaj hitro, a od sebe ni dala vsega. Nikdar ni. Ni želela pokazati svojih adutov, saj bi bila cena zato lahko prevelika. Oboževala je hladen veter, ki se je zažiral v njeno telo, Quidditch igrišče pa je bilo iz višine videti miniaturno. Pričakovala je, da se ji bo Lucius pridružil, a ob Spolzgadovski nepredvidljivosti ni nikdar vedela. Želela ga je še vprašati, če je v Quidditch ekipi, vendar je bilo brez smisla dreti se za njim, ki je bil daleč pod njo.

Lucius se je zarežal in rekel: "Na tej šoli laskam samo eni osebi, ostalim dajem samo male komplimente. Sploh novim. Tako se počutijo bolj.. domače!"
Še on se je izzivalno nasmehnil in ni niti trznil, ko je letela okoli njega. Spremljal jo je z očmi in si mislil: 'Kar naglej se, toda tvoja vzvišenost ne bo trajala dolgo.'
'Starešina..' Nasmehnil se je in prhnil.
"Lahko bi se tako reklo, toda gledajo me tako tudi zato, ker sem iz Spolzgada. Takih pogledov nisem deležen le od Potterja, Remusa in Wulfa, ampak oni so vseeno iz Gryfondoma. Ti praznoglavci, ki si niti ne zaslužijo tega imena, so preveč neumni, da bi vedeli, kdo je pametnejši od njih," je rekel samovšečno in vzvišeno, zadnje besede se je že skoraj drl, saj je Lilith bila že visoko nad njim, sam pa ni takoj poletel za njo, ampak je raje malo počakal.
"Mimogrede, Lilith je nenavadno ime," je rekel in naredil dvojni luping. "Od kod izvira?"
Pogledal je navzdil, kjer je videl učitljico, ki je nakaj govorila. Slišal je, da jih je razdelila po skupinah, zato se je obrnil k Lilith.
"Očitno imava temo za naslednjič, ko se srečava, čeprav vem, da si to ne želiš preveč," je rekel in brez opozorila obrnil metlo proti tlom. Strmo se je spuščal in tok pred tlem zavrl in skočil z metle tako, da je metla še vedno stala navpično.
"Vesel sem, da ste mi dodelili vsaj eno Spolzgadvko," je zajedljivo rekel proti učiteljici in zavil z očmi.

Elyssin pogled je pobegnil k Spozgadovki, ki se jim je pridružila. Sicer je dvomila, da bi bilo dekle lahko kakršenkoli problem, a tako ekipi nista več imeli enakega števila članov. Še preden je lahko rekla karkoli dekletu, je zaslišala glas Spolzgadovca.
Pogled je zapičila v Malfoya in z mirnim glasom dejala: "Gospod Malfoy, če niste sposobni igrati v ekipi, kjer niso vsi po vašem okusu, s tem dokazujete, da Quiddich ni igra za vas. Če je tako, vas lahko zamenja gospodična Parkinson." Njen pogled je znova odpotoval k dekletu.
To je bilo prav neprijetno... "Prav," je pokimala in pogledala proti drugi ekipi. Zagotovo jo bo vtaknila sem; tako bo vsaj število Spolzgadovcev v ravnovesju. "Gospodična Parkinson, vi boste igrali v drugi ekipi." Pomignila je na kup učencev, ki so se dogovarjali za pozicije.
"Ker je s tem v drugi ekipi en igralec več, lokl na začetku pripada prvi ekipi." je objasnila in jim dovolila, da se dogovorijo za igro. Prav dolgo ni imela namena čakati...

Lebdela je kakšne pol metra nad tlemi in odsotno gledala v zeleno travo pod seboj, zraven pa poslušala profesorico. Oči so se ji navihano zasvetile in takoj je odtrgala pogled ter profesorico začela pozorneje poslušati. Zaslišala je namreč besedo igra. Še posebej pozorno si je zapomnila imena. Zopet popolnoma pomešane ekipe.
Obraz se ji je sicer za sekundo pomračil, ko je ugotovila, da sta Remus in Lilith v nasprotni ekipi. Njiju je že videla letati in vsekakor nista bila od muh. Toda kaj je vedela o ekipi v kateri je bila sama. Za trenutek je poblisnila proti profesorici nato pa se je sprijaznila. Bodo že morali držati skupaj, da jih premagajo, pa če jo pobere.
Postavila se je k ostalim trem in jih vse po vrsti hladno premerila:" Torej..precej preprosto je. Samo zmagati moramo." Na njenih licih se je bežno prikazal zvit nasmešek a že trenutek kasneje se je popolnoma zresnila:" Kolikor jaz poznam naše Spolzgadovce so trd oreh in nasprotna ekipa ima sedaj kar tri. Kar vsekakor ni dobro. Poleg tega odlično leta tudi Remus. Za Dedalusa sicer ne bi vedela, toda vseeno ga ne gre podcenjevati."
Strogo jih je pogledala in nazadnje ji je pogled obstal na Malfoyu:" Tebe še nisem videla letati, toda glede na to, da si Spolzgadovec predvidevam, da imaš v rokavu kar nekaj adutov." Prebrisano se je nasmehnila in se obrnila še proti Drznvraanki in Gryfondomovki:" In upam, da imata tudi vedve kaj pametnega za pokazati. Ker trenutno, smo z enim igralcem v primanjkljaju." Obrnila se je za trenutek in malo pomislila:" Torej kaj mislite. Sama se znajdem kar dobro na vseh pozicijah. Težko pa ocenim, kako se vi. Za vaju sploh ne vem" pomignila je proti puncama nato pa se je obrnila proti Malfoyu:" Tebe pa tudi pravzaprav še nisem videla letati. Si hiter za iskalca, odličen kot branilec ali se lažje znajdeš če si z nekom v paru podajaš lokl? Sestavimo namreč lahko kar nekaj kombinacij a nobena ne bo dobra, če smo na napačnih pozicijah. Zato mnenja prosim." Oster pogled je potoval od enega do drugega, in ne meneč se za to, da se je obnašala gospodovalno, je nestrpno čakala, da kdo kaj pripomni...

Malfoy je zaničljivo in porogljivo pogledal profesorico.
"Seveda lahko igram v taki ekipi," je rekel in pogledal Taro. "Tako ali tako je samo pouk. K ekipi se ne mislim prijaviti."
Pogledal je zbrane in zjahal metlo. Obrnil se je proti ostalimi in vprašal: "Kdo bo na kateri poziciji? Meni je vseeno." In res mu je bilo vseeno na kateri poziciji bo, samo da čimbolje odigrajo in premagajo drugo ekipo.
"Mene dajte kamorkoli hočete, samo da igramo," je rekel in se dvignil kak meter od tal. Višje ni hotel, da bi slišal, kaj se bo 'njegova' ekipa dogovorila.
Pogledal je Taro in rekel: "Midva bi se lahko 'loklala' je rekel. Pravzaprav je od tega odvisna velina igre. In od Iskalca, ampak ta pride kasneje."

Remus se je zazrl po obrazih ki so ga obkrožali. "Jaz sem Remus Lupin. 6 . letnik." Ni se ji nasmehnil ampak se mu je pogled ustavil na Siriusu. Očitno ni nihče hotel prvi reči kje bo igral zato je to storil Remus "Jaz bom zasledovalec. Povejte kje boste igrali ostali." Z hladnim pogledom je premiril Spolzgadovko "No kje boš igrala?" ji je rekel. Zazrl se je proti nasprotni ekipi. Bili so zelo dobra ekipa in ker je poznal Taro in še nekaj ostalih je vedel da bo to težka tekma. Vedel je da tudi Sirius zna leteti ostalih v svoji ekipi ni poznal tako da se bodo morali razumeti če ne ne bo z igro nič. Sam bo lahko čustva med tekmo potlačil vendar ni vedel kako se bodo obnašali ostali.

Še preden bi mu uspela odgovoriti, je prof. naznanila začetek igre, s pogledom pa je sledila Spolzgadovcu. Obraz ji je za kratek hip prešinil droben smehljaj. Bil je tipičen Spolzgadovec, a hkrati se ji je zdel tako drugačen. Namuznila se je in se nato spustila iz varnega objema oblakov in pristala na tleh, z ostrim, ocenjujočim pogledom premerila svoje soigralce. Metla je počivala v objemu njenih prstoc, sama pa je rahlo zadihano zakorakala proti 'svoji ekipi'.
Pogled ji je za najprej zastal na neki neznani Spolzgadovki, nato pa je njeno oko uzrlo Gryfondomovski plašč. Poblisnila je s svojimi kačje zelenimi očmi in slišala, da se je Remus javil za Iskalca. Ostali sta ji še mesti branilke ali zasledovalke, slednje ji je bilo ljubše, a je vedela da preprosto ne more delati s tako ekipo. Vedela je, da ne bo zmožna zaupati lokla, saj nikogar izmed njih niti ni dobro poznala. "Jaz bom Branilka." je zaslišala svoj sikajoč glas, potem pa se je s hrbtom obrnila proti svoji ekipi in opazovala še vendo oblačno nebo. Prekleto se je zavedala, da njeno telo ni niti najmanj grajeno za Branilko, a je njena trma prevladala. Raje to, kot da sebično prevzame lokl in ga tako ali drugače privede tja kamor spada. V obroče. 'Pustila jim bom veselje....'. Sama zase se je bledo nasmehnila, pogled pa ji je za trenutek ušel k Malfoyu, s katerim bi bilo najbrž zanimivo igrati, vendar je njena odločitev padla. Lahkoten veter je zavel ob tleh in se poigraval z njenim dolgim, črnim plaščem, na katerem je bil čutno izvezen Spolzgadovski grb. Čeprav je gledala stran, je prisluhnila kako se bodo zmenili ostali člani ekipe.

Alex je s pogledom odsotno opazovala drugo ekipo, ki se je pripravljala, med tem pa poslušala Taro. Tako ali tako bomo zmagali mi je bila prepričana. Zdelo se ji je, da so bili vsi dobri igralci, a navsezadnje to ni bilo pomembno, kajne? Igrali so za izboljšanje svojega znanja, in ne za zmago. Pa vendar so ravno zato morali zmagati, kajne? Začarani krog.
Tara in drug Spolzgadovec, ki se s profesorico ni ravno lepo gledal, sta bolj ali manj svoje položaje že določila - zasledovalca...
Pogled ji je zdrsnil h Grynfondomki in mirno ji je rekla: "Jaz lahko torej igram kot branilka, razen če tebi na tem položaju gre bolje..." Seveda, lahko bi bila tudi iskalka, a to bi pomenilo, da dejanska zmaga ali izguba počiva na njenih ramenih, tega pa ni hotela. Saj so jo vendar že zdaj Spolzgadovci gledali grdo, ne glede na to, kako se je trudila, in če bi zviz prepustila nasprotni ekipi, ji Tara in gospod Blondinec najbrž nikoli ne bi oprostila.
Njen pogled je zdrsnil k Tari. "Hej... Zadnjič si govorila o neki svoji ideji za igro... Se spomniš, pri prejšnji uri? Vem, da je igralcev manj, a mogoče bi jo lahko izvedli... Štamfov ni, jaz pa bi tudi morda lahko zapustila obroče, če bi vso stvar lahko naredili resnično hitro..." je dejala in se dvomeče ozrla po igrišču. Če bi jim prevzeli lokl... Bi ji uspelo dovolj hitro priti do obročev? Ja, jo je prešinilo. Zmoreš vse.

Lucius je odobravajoče pokimal in pogledal še enega člana, ki jim je ostal.
"Torej nekam se že premikamo. Toda nekateri še vedno niso povedali, kaj bodo.." je rekel in se očitajoče zazrl v Lucienne.
Že je hotel navržti kakšen nov vzdevek za Gryfondomovko, pa se je raje zadržal. Pogledal je v nebo in razmislil je, katere trike bo uporabil v igri, da bi premagali moštvo. Nekaj jih je imel na umu, toda uresničiti jih tako ali tako ne bo mogel, dokler se ne dogovorijo.
"Očitno so se Drznvraanovci naučli hitreje razmišljati, kakor pa Gryfondomovci," je rekel in še dodal in spet pogledal v nebo. "Kar me ne čudi."

Šele, ko jo je končno prekinil Luciusov glas, se je zavedla, da so njeni členki, v kateri je stiskala metlo, močno prebledeli. Do tega trenutka se sploh ni zavedala, kako se je trudila, da bi odmislila nasprotno ekipo in da ji slučajno kakšen izmed pogledov ušel tja. Verjetno bi se počutila še bolj na dnu, kot pa se je sedaj, ko je opazovala v kakšno enotno ekipo je padla. Zmajala je z glavo in se naslednji trenutek že trudila, da je preslišala Luciusove nadute besede. Če njemu ni popolnoma nič do zmage, tudi ni mogla veliko narediti. Namenila mu je hladen pogled in pomenljivo rekla:" Prav, se bova pa midva 'loklala'." S pogledom je za trenutek obstala na njem, nato pa je do nje priplaval nov glas. Počasi je obrnila glavo in skoraj hvaležno pogledala Alex. Pozorno jo je poslušala nato pa prikimala. Torej je ona branilka, kar pomeni, da je Lucianne iskalka. Ta misel ji ni bila všeč, saj bi iskanje, kot najpomembnejšo nalogo, najraje prepustila nekomu, ki mu je zaupala, toda trenutno to ni bilo mogoče. Sprijaznila se je in upala, da Gryfondomovka ne bo vsega zasrala, pri tem pa odrivala misli, ki so jo opominjale, da tudi sama lahko naredi neumnost.
Luciusu je namenila še en pogled in kar očitno zavila z očmi. Na jeziku je že imela par ostrih besed, toda opomnila se je, da v tem trenutku ne bi čisto nič pomagale.
Nato pa je odgovorila Alex:" Misliš da bi uspelo?" Dvomljivo jo je pogledala in s spomini šla nazaj k svoji strategiji. Zamišljeno je dejala:" Predlagam, da se najprej utečemo in vidimo, kakšna je nasprotna ekipa, šele nato pa bi poskušali s to strategijo, saj navsezadnje sploh ne vem če bi uspela. Poleg tega pa bi to pomenilo, da obroče pustimo nezaščitene, kar se mi ne zdi ravno brilijantno. Toda po drugi strani...ne bomo vedeli, če ne tvegamo."
Namesmehnila se je in samo upala, da bo jim bo v igri uspelo pridobiti nekaj enotnosti, ki je sedaj ni zaznala.

Lucius je mirno gledal Taro in ni niti trenil z očmi, ko je ne preveč navdušena privolila v sodelovanje z njim.
'Bo pač malo sovražno vzdušje, kaj naj sedaj,' je pomislil in si priznal, da mu je pravzaprav vseeno.
Poslušal je punci, ki sta se pogovarjali o nekakšnem načinu igre, ampak ni jih dohajal.
"Vem, da me sovražite in da se včasih, no pravzaprav skoraj vedno obnašam kot bedak, ampak vseeno smo sedaj skupaj v ekipi in bi bilo lepo, če bi povedali o čem se tukaj pogovarjamo?" Malo je pomislil in se popravil: "Pravzaprav; o čem se tukaj pogovarjata?"

" No torej je dogovorjeno" je rekel Remus ko od Siriusa in Pihpuffovca še vedno ni bilo glasu. Naredil je majhen krog in pogledal njihovo ekipo. Niso bili niti složni niti niso imeli najboljših sposobnosti. V svojih vrstah so imeli mešanico spolzgadovske vzvišenosti, gryfondomovske trme in pihpuffovske neodločnosti. Remus je upal da se bodo vsaj nekako ujeli. Vesel je bil da je tudi Sirius zasledovalec saj ga je poznal in je menil da bosta skupaj lahko kar dobro sodelovala. Tudi Pihpuffovec ga ni motil čeprav ga ni videlš ne nikoli leteti. Ampak kri se mu je hitreje pognala ko je samo pomislil na Spolzgadovki. Očitno sta mislili da bosta lahko sami premagali nasprotno ekipo. "No ste pripravljeni?" je Remus zakričal proti nasprotni ekipi. Nasmehnil se je Tari ko sta se njuna pogleda srečala in se še vedno skeptičnih misli počasi prebližal nasprotni ekipi. Opazil je neznanega blondinca kki je bil prav tako iz Spolzgada. V trenutku se mu je zdel neprijeten in motilo ga je da se smuka okoli Tare. Mu bom že med igro pokazal je pomislil in se ustavil nekaj metrov vstran on nasprotne ekipe. Še zadnjič se je ozrl proti svoji ekipi. Lillith je že bila v bližini obročev Niccolette pa je letala v bližini. Težka bo so bile njegove zadnje misli.

Alex je pogledala proti Spolzgadovcu, ki se je pridružil njeni in Tarini razpravi. Ob njegovem vem da me sovražite je Alex komaj zadržala resen izraz na obrazu in z povzdignjenimi obrvmi ga je pogledala. Predvidevala je, da moraš ljudem, ki so hladni do tebe, ta hlad vračevati - tako jim bo najbrž uspelo shajati drug z drugim. "Govoriva o tehniki igre, o kateri je pri prejšnji uri govorila Tara." je pojasnila. "Gre za neke vrste prevaro, vendar pa ne vem, kako bi jo lahko ravno izvršili, če jaz ne zapustim obročev - zdi se mi..." Rahlo zmedeno je pogledala Spolzgadovko. "Da so pri tem res potrebni trije, ki akcijo izvršujejo." Rahlo je premislila, da se je spomnila, o čem je Tara zadnjič pravzaprav govorila, nato pa razložila Spolzgadovcu: "Dva igralca si podajata lokl, ob tem pa izmeljujeta položaje, s čimer naj bi nekoliko zmedli soigralce. Tretji leti nekoliko stran in ko se ta dva igralca, ki si podajata lokl, približata obročem - predvidoma bo nasprotna ekipa obkolila ta dva igralca - le-ta podata lokl tretjemu in s tem imamo zagotovljenih 10 točk. Edini problem je..." je dejala in pogledala proti nasprotni ekipi, nato pa spet nazaj k njim. "Da Remus ve za ta načrt, ker je bil zadnjič pri uri."

Caley je prihitela k uri že dolgo po njenem začetku. Najprej je razmišljala, da sploh ne bi šla in bi raje pristokala v ambulanto - tako bi imela dober izgovor, da je ni bilo pri uri. Ampak potem bi res zamudila čisto vse! Raje je tvegala profesoričino jezo in ujela vsaj nekaj ure. Z metlo v roki je zadihano vpadla med ostale.
S pogledom je poiskala profesorico in se odpravila k njej. "Gospa profesor, resnično mi je zelo žal, da zamujam. V knjižnici sem študirala nekaj in sem pozabila na čas. Nimam opravičila ali izgovora za zamudo." je poklapano rekla. Še nikoli ni zamudila k Letenju. En rekih predmetov kjer nisi ves čas v učilnici, ona pa zamudi. Brez da bi še kaj govoričila, je čakala na profesoričine besede in upala, da je ne bo poslala od ure.

Elysse je pokimala na novo pridruženemu dekletu in se ji rahlo nasmehnila. "Je že v redu, dobro, da si prišla - tako bodo vsaj ekipe enakovrede, trenutno nam je manjkal en igralec." je pojasnila in se ji nasmehnila. "Sicer pa spadaš v prvo ekipo, k Malfoyu, Leroyevi, Finnigannovi in Shadovi. Kar pridruži se jim," je dejala in z roko pomignila na prvo ekipo. "Hitro se dogovorite še za to, na katerem mestu boš igrala ti. Potrebni so le Iskalec, Branilec in trije Zasledovalci. Kar dogovori se, saj je res že skrajni čas, da začnemo."
Počakala je, da se je Drznvraanka prdružila svoji ekipi, nato pa odprla skrinjo z žogami in izvlekla lokl. Rahlo ga je vrgla v zrak in ga ujela. Bil je ravno pravšenj, morda za malenkost lažji od tistih, s katerimi so igrali pred petimi leti. Ponovno ga je vrgla v zrak in ga ujela, nato pa se zasukala k učencem, lokl pa prijela pod pazduho. Počasi bodo začeli...

Caley je pokimala profesorici in stopila do ekipe. Vse je poznala, saj so bili skupaj pri urah. No ja, vsaj na videz jih je poznala. S Spolzgadovci se je vse prehitro spustila v prepire, zato ni ravno iskala njihove družbe. Razen redkih izjem. "Živjo. Katero mesto je še prosto?" je preverila, ko se jim je približala. "Hvala bogu, da še niste začeli in vsaj nisem veliko zamudila." Kolikor se ji je zdelo čudno, da se še skoraj nič ne dogaja, toliko ji je tudi odleglo ravno zato, ker se ni še nič zgodilo. Lase si je na hitro spela v improviziran čop, da je ne bodo motili med letanjem. Nekaj pramen je sicer ubežalo elastiki, ampak za prvo silo bo.

Malfoy je pogledal Caley in pokazal nanjo. Vedel je da to ni vljudno, toda s portom je kazal naravnost vanjo.
"Ona.. Mogoče je lahko rešitev. Če bo ona pri obročih.." je rekel in skomignil. Spustil je roko in pogledal ostali dve punci. Tretja je bila nenavadno tiho, zato je nanjo popolnoma pozabil.
"Drugače pa.. dober načrt. In mislim.." Malo je še pomislil in nato rekel: "Če bi rekli, da se midva igrava z lokli, Alex bi čuvala obroče.. Caley lahko zatre vsak zadetek na naše obroče samo z metlo," je rekel in pogledal punci. "Ni treba skrbeti, če bo ona," spet je pokazal na novo, "iskalka."

Caley je ujela Luciusov prst s katerim je ves čas kazal nanjo in ga nič kaj nežno ukrivila nazaj. "Mej prste pri sebi, da se jim ne bo kaj zgodilo." je zasikala dovolj tiho, da je profesorica ni slišala, potem pa spustila prst in odrinila njegovo roko. Globoko je vdihnila. Danes ne bo njen dan. "Torej naj bom iskalka pa še obroče naj branim? To bo malo težje, razen, če sva se narobe razumela." je nadaljevala mirneje. Pogledala je Alex, kot bi od nje pričakovala normalno razlago situacije.

Lucius je strupeno pogledal Caley. Prav nič mu ni bilo všeč njeno šefovsko obnašanje.
'Samo zato ker je 6. letnik že misli, da lahko teži?' se je vprašal in se namrdnil.
"Torej.. Takoj na začetku že ne boš videla zviza kajne? Preden se ta majhna stvarica pojavi, lahko dosežemo že kar nekaj točk," je rekel strupeno in grdo pogledal Drznvraanovko.
"Če slučajno poleti kaj proti našim obročem, obraniš, drugače pa naj tvoje predragocene oči gledajo za Zvizom," je sarkastično rekel in se obrnil k Tari. Nobenega tukaj ni maral, pa tudi nobeden ni ravno prebaljal njega, ampak bilo mu je vseeno. Važno da mine še ta ura, pa naj se izteče kakor se hoče.
"Seveda če razumete kaj mislim, kar je redko. Ljudje me pač ne dohajajo vedno," je rekel in pogledala Taro, ki jo je brez kakršnegakoli razloga gledal kot šefico te skupine.

"To pa z lahkoto verjamem." je zamrmrala Caley in se ozrla proti obročem. Če bo morala braniti obročem, ne bo mogla preletavati igrišča in iskati zviza. Upala je, da ga bo vseeno opazila pravočasno. Ni vedela kdo je iskalec v nasprotni ekipi. Če bo imela srečo, tudi njihov iskalec ne bo v quidditch ekipi. Quidditch je spremljala s tribun, saj se je prepozno prijavila v ekipo in so bila vsa mesta že zasedena. "V redu. Torej vam želim čim več zadetkov." se je nasmehnila. Malo je zaokrožila, da je čutila veter na obrazu. Kako prijeten občutek. "Oh in Lucius? Nikar se ne mršči - dobil boš gube." je še navrgla in komaj zadržala smeh.

Lucius je zmagoslavno pokimal in se vzvišeno nasmehnil. Seveda je vedel, da ima prav in bilo mu je prav, da je dokazal svoje.
"Hvala za najlepše želje, madame," je rekel sarkastično in jo grdo pogledal. Ni mu bilo jasno, kako je lahko Drznvraanovsko dekle tako naporno. Predstavljal si je, da so Pihpuffovci hujši; s svojimi piflarijami te napadajo in ti ne pustijo dihati, dokler nimaš glavo napolnjeno s podatki tako da ne gre nič več noter. In potem ugotoviš, da imajo oni še več prostora v tistih svojih neumnih glavah.
"Take gube kot ti?" je vprašal in pokazal najprej proti njenem obrazu in nato pri svojemu nakazal, kje naj bi imela gube. Zarežal se je in zajahal metlo.
"Ste se vi dogovorili?" je vprašal nasprotno ekipo in se posmehljivo nasmehnil.

"Oh Lucius to ni še nič. Bolj bi te morala skrbeti tista na tvojem čelu. Vulkan, ki se ti dela sredi brade je pa že skoraj nevaren. Prosi kakšno Gryfondomovsko dekle, da ti posodi nekaj svojih ličil, da prekriješ vse skupaj." mu je mirno vrnila Caley. K sreči sama nikoli ni imela problemov s kožo. Razen nekaj pegic pod očmi vsako poletje - te je pa naravnost sovražila.
Zamikalo jo je, da bi mu zlomila tisti prst s katerim je tako veselo mahal naokoli. Ampak pred tekmo ni nameravala poškodovati soigralca. Niti začasnega ne. Tudi sama je pogledala proti nasprotnikom, saj je želela počasi začeti. Ker pa se ji ni dalo spet kaj prepirati, je samo čakala na njihov odgovor, brez kakšne posebne nestrpnosti.