Učilnica letenja

Lenobno je vstopila v učilnico, pa sploh nivedela kaj počne tukaj. Saj res prva ura na urniku...je končno vklopila svoje možgane. Globoko je vdihnila in prijeten vonj po lesu je zapolnil njena pljuča. Medlo se je nasmehnila in se poskusila spomniti tistega neverjetnega občutka pri letenju a je bilo trenutno to nemogoče. Nekako se ni mogal pripraviti do tega, zato se je le odvlekla do zadnje klopi čisto v kotu in se usedla na stol upajoč, da bo ura odvrnila zasvojila njene misli in jih odvrnila od drugih stvari.

Jack je hitro ustopil v učilnico. Zamrmral si je:spet nekaj dobrega. Bil je vesel da je sprejet k letenju, saj je letenje naravnost oboževal. Ko je zagledal neko spolzgadovko se je namrdnil, saj spolzgadovcev ni maral. Nasmehnil se je šele ob pokalih quidditcha ki jih je zagledal v omari. Stopil je k omari in jih radovedno oboževal.

Drznvraanovec je počasi vstopil v učilnico Letenja. Potiho je odrinil vrata in prikorakal
" Pozdravljen! Sem Sean McLeany iz Drznvraana!" je dejal in se posedel za prazno mizo. V razredu je videl le Spolzgadovko in Pihpufca.
" Pozdravljena!" ju je pozdravil in počakal. Zavedal se je, da je ta predmet zelo zanimiv in da se bo prav zanimivo še bolj učiti o letenju in raznih akcijah. Kljub temu je bil del ekipe Drznvraana, zasledovalec. Zasledovalec je bilo težko delo, saj je lahko s strani sosednjih tolkačev podlegel poškodbam. In zanimivo bi bilo če bi se naučil spretneje izmikati.

Alex se je počasi primajala do učilnice Letenja. Čeprav ni bila razpoložena za pouk, jo je vendarle zanimalo, kakšne bodo ure sedaj, ko naj bi dobili novo, mlajšo profesorico. V razredu je opazila nekaj znanih obrazov: Seana, s katerim je opravljala sprejem k Urokom, Jacka, s katerim sta pred nekaj časa prestajala kazen zaradi domnevne razbite vaze in dekle, h kateremu je Remus pri uri Napojev ves čas pogledoval. Naenkrat jo je prijelo, da bi prisedla k dekletu, a premislila si je - Spolzgadovka njene družbe zagotovo ni hotela. Seana in Jacka je pustila pri miru, zato se je sama spravila nekam v sredino učilnice, sedla za klop in uživala v zadnjih trenutkih brez profesorice v razredu.

Elysse je ošinila svojo ročno uro, ki je naznanjevala, da je bil čas, čas, za pričetek njene prve ure. Prvič, odkar je končala šolanje, je bila spet na Bradavičarki, tokrat kot profesorica. Imela je lasten kabinet, ni bila več tista, ki je poslušala razlago, ona je bila tista, ki je poučevala. Ne samo to, poučevala je Letenje. Za trenutek se je morala oprijeti stene; Vraga, Elysse, saj se vendar moraš zbrati je govoril glas v njeni glavi. Kar mirno... Samo pojdi v razred, se predstavi in prični z razlago. Pokimala je svojim mislim in počasi odrinila vrata učilnice Letenja, kjer, na njeno začudenje, ni bilo ravno veliko učencev. Med tem, ko je s pospešenim tempom hoje korakala proti ospredju učilnice, je preletela redke zbrane učence. Ustavila se je pred tablo in se nasmehnila.
"Pozdravljeni," je dejala glasno, da je pritegnila njihovo pozornost. "Moje ime je..." Izpod plašča je privlekla svojo čarovniško palico in z njo pomignila na tablo. "Elysse Ide. Sem vaša nova profesorica Letenja." Na tabli za njenim hrbtom se je z jasno, toda precej nerodno malo tiskano pisavo izpisalo: Elysse Ide. "Nekateri se me še morda spomnite, saj sem pred tremi leti tudi sama obiskovala Bradavičarko. Nisem ravno veliko starejša od vas." je skomignila in s pogledom objela razred, na njenem obrazu je počival miren nasmešek.
"Predvidevam, da več vaših sošolcev zamuja..." je nadaljevala, ko je svojo palico pospravila pod plašč. "Zamujanja ne kaznujem, tudi izostankov ne, dokler iz njih ne boste naredili navade. Sicer pa od vas ne pičakujem preveč mučenja pri mojem predmetu, saj se popolnoma zavedam, da ni mogoče, da vsak obvlada letenje." Premaknila se je proti katedru in se naslonila nanj. "Mislim, da bo dobro, če s poukom še malo počakamo, zato..." Skomignila je. "Je najbrž najbolje, če zdaj vprašate, če vas karkoli zanima."

Leia je hitro vstopila v učilnico. Malce zadihano je dejala :''Presneto! Pa ne, da sem zamudila?'' Odpravila se je proti Tari ''Je prosto?'' je pomignila na sedež ob njej in počakala, da ji Spolzgadovka odgovori.

Tara je bila sama, dokler v učilnico ni stopil neki Pihpuffovec. Grdo jo je ošinil in Tara se je vprašala s čim si je zaslužila takšno lepo gesto. Tudi sama je zato sovražno poblisnila proti njemu, nato pa se je zazrla v palico, ki jo je vrtela med prsti.
Naslednji, ki je vstopil je bil Sean in Tara ga je pozdravila, kot je on njo. Očitno smo se začeli nabirati...je pomislila in ni se motila, saj je v učilnico prišla Alex. Tara ji je pokimala, toda tudi ona se je usedla drugam. Verjetno res oddaja tako auro, da se je vsi izogibajo je pomislila in se sedaj zastrmela skozi okno.
Kmalu pa je od pokrajine mogla odtrgati pogled, saj je v učilnico vstopila profesorica. Prva stvar, ki jo je Tara opazila na njej je bila, da je bila mlada in živčna. Poleg tega pa je bila Tari od nekod znana. Poskušala se je spomniti, če igra v kakšnem moštvu, nato pa je že zaslišala njene besede. Aha...odtod jo torej pozna. Nedavno jo je videvala v šolskih hodnikih.
Taro je zanimalo, kako bo profesorica izpeljala uro in za sedaj si je morala priznati, da bi bila sama verjetno veliko bolj živčna, če bi morala stati pred tablo in predavati svojo prvo uro.
Nenadoma pa se je ob njej pojavila oseba. Gryfondomovka...je pomislila, ko je opazila rdeč našitek. Presenetilo jo je, da ni bila sovražna do nje. Mogoče pa Gryfondomovci navsezadnje le niso tako slabi. Nasmehnila se je in rekla:" Seveda, ti kar izvoli."
Opazila je njeno zaskrbljenost nato pa ji je prišepnila:"Saj še čakamo na ostale, tako da nisi zamudila."
Sama se je na stol usedla manj razkomoteno, tako da je imela Leia prostor, nato pa je svojo glavo zopet obrnila proti oknu. Na pamet ji ni padlo nobeno vprašanje ne za profesorico in ne za Gryfondomovko zato je le čakala.

''Uf, super. Zamujanje mi gre zadnje čase dobro od rok. Moram se odvaditi.'' se je nasmehnila in sedla. Super, je pomislila, zgleda da nima nič proti meni, kot nekateri drugi.. ''Kateri je tvoj najljubši predmet? In profesor?'' jo je mirno vprašala. z pogledom je prečeslala vsako ped učilnice. Bila je še kar zanimiva in vonj po lesu je sproščal.

Remus je stopil v učilnico. V njej je že bilo nekaj učencev a sam se je ostavil pred profesorico "Oprostite ker zamujam ampak sem na poti naletel na težave in nisem mogel prej." Upal je da je bilo opravičilo dovolj saj ji ni mogel povedati kaj se mu je zgodilo. Ozrl se je po razredu in nekaj klopi je bilo že zasedenih. Za trenutek je opazil Taro ki je sedela z Gryfondomovko in to se mu je zdelo malce čudno. Zakorakal je v zadnjo klop a hkrati vstran od Tare. Na poti do svoje klopi je pozdravil Sena in pokimal Alex. Ko je prišel do svoje klopi je iz torbe vzel listek papirja in pero ter nerodno nakracal Se prideš vsest k meni? pod mizo je nameril palico v listek in nakratko zamahnil in listek je poletel proti Alex. Postavil ji ga je nekje na sredo mize in upal je da nihče ne bo opazil. Danes ni hotel biti osmaljen saj so bili do polne lune le še trije dnevi.

Alexandra je opazovala, kako se je učilnica počasi polnila. Nova profesorica se ji je sicer zdela nekoliko živčna, toda prijetna. Ob tem, ko jim je ponudila priložnost za vprašanja, je Alexandri skozi misli šinilo približno 10 vprašanj, a ni se oglasila. Šlo je bolj kot ne za osebna vprašanja, hkrati pa... Dobro je vedela, da je bila profesorica sošolka njenega brata. Opazila je Remusa, ki očitno ni bil najboljše volje. Pokimal ji je in namenila mu je prešeren nasmešek, pokimala mu je nazaj. Ravno, ko je pričela v glavi razvijati namišljen pogovor s profesorico, se je pred njo znašel listek. Pogledala je naokoli in ujela Remusov pogled - razgrnila je listek. Nasmehnila se je in se obrnila, pokimala Remusu in skušala neopazno vstati, čeprav se ji je zazdelo, da jo je profesorica s kotičkom očesa ujela. Kolikor hitro je mogla je prisedla k Remusu in se mu ponovno nasmehnila. "Živijo," je dejala. "Kako gre?"

"Bilo je že bolje " je rekel a le ospel spraviti skupaj nakakšen nasmešek. "Pa ti? Kako se ti zdi profesorica?" Videl je kako Alex razmišlja o vprašanjih za profesorico in zdelo se mu je da jo mogoče celo pozna. Bila je mlada in prav lahko bi skupaj nekaj časa hodili na šolo. A ni se obremenjeval s tem raje je prisluhnil svoji prijateljici. Pozabil je na vse skrbi ki so ga imele v pesti ves ta čas. Ni še bil čas da bi razmišljal o tem in odločil se je da bo za sedaj pustil stvari tako kot so.

Tara je še enkrat z očmi zaorala po učilnici, ko so se znova odprla vrata. Skoznje je stopil nihče drug kot Remus. In že je korakal proč od nje. Vseeno če ji kar zarije nož v srce...si je mislila in odtrgala pogled proč od njega in Alex, ki se je hitro splazila k njemu.
Komaj je dojela, da ji Gryfondomovka nekaj govori. Poslušala jo je in spomnila se je, da je to nekomu že govorila. Trdneje je stisnila palico, kot bi hotela z njo misli skoncentrirati na novi pogovor in končno ji je uspelo.
Vedro se je nasmehnila in rekla:" Ne morem reči, da imam ravno najljubši predmet, saj jih je večina zelo zanimivih sedaj na začetku šolskega leta. Sprva sem mislila, da so to uroki, ker so res uporabni, potem pa sta prišla nova profesorja za Zmajeslovje in kot vidiš letenje, tako da...zmaji so mi bili od zmeraj všeč in prav tako je nepopisno čudovit občutek letenja" je rekla in lica so se ji rahlo obarvala rožnato." Toda ne vem, kako bodo zanimive ure pri obema, tako, da se ne morem odločiti. Sicer pa mi je bila najbolj všeč profesorica napojev, pa čeprav je rahlo do pretežno osorna." Zamislila se je nato pa razvila pogovor:" Pa ti? Kateri predmet ti najraje obiskuješ?"

"Slab dan?" se je Alex sočutno nasmehnila in pomislila na to, da je sama take dneve preživljala nekje do 3. letnika šolanja. Pogledala je po učilnici in opaziladekle, h kateremu je Remus pogledoval, ki jo je z nejevoljnim izrazom na obrazu opazovala in Alex je to začudilo. Je naredila kaj slabega? Pogledala je Remusa. "Profesorica?" je zmedeno ponovila, šele takrat je namreč doumela njegove besede. "Precej zanimiva oseba, mogoče ima malo treme, ampak sicer deluje kar prijetna." Obrnila se je in spet pogledala v smer Spolzgadovke, ki je zdaj že govorila z drugim dekletom. "Kakšna se profesorica zdi tebi?" je Remusu vrnila vprašanje.

"Ni problema," je Elysse zmajala z glavo, ko sta se v razredu pojavila zamudnika. Nasmehnila se je in nadaljevala: "Pričakovala sem zamude, zato tudi nismo začeli z ničemer. Čakali smo na vas." je dejala in še enkrat ponovila svoje prejšnje besede: "Torej, za zamudnika. Moje ime je Elysse Ide, sem vaša nova profesorica letenja. Povedala sem že, da tako zamujanja, kot tudi izostankov nimam namena kaznovati, dokler iz njih ne boste naredili navade." S prsti je pobobnala po mizi. V njo se je naselila samozavest, ki jo je prej pogrešala. "Mislim, da lahko kar začnemo," je dejala, ko je ošinila uro. Spustila je mizo, na katero se je naslanjala in se pričela sprehajati po razredu. "Letenje, kot veste, se neposredno povezuje na najljubši čarovniški šport marsikaterega izmed vas - Quiddich. Mislim, da bo najbolje, če ponovimo pravila igre Quiddicha - potrudite se, podeljujem vam točke. Mi zna kdo povedati, koliko članov šteje vsako Quiddich moštvo in kako se imenujejo ti igralci?" je vprašala in se nasmehnila. Pričakovala je naval rok - spraševala je lahka vprašanja, za katera je podeljevala točke. Kaj bi lahko učenci želeli lepšega?

"Profesorica je super. Mlada je in očitno se spozna na Letenje." je rekel in se nasmehnil. NAto pa je profesorica prerezala tišino s svoji vprašanejem. Remus je dvignil roko in že začel neštevati. Quidttich je bil njegov šport in če je lahko z njim pribopril točke svojemu domu toliko bolje. "Pri Quiddtichu nastopa sedem igralcev. Eden je branilec, en iskalec, trije zasledovalci in dva tolkača. Zagotovo ima najpomembnejšo vlogo iskalec ki mora ujeti zalti zviz in s tem pribori 150 točk svoji ekipi. A tudi ostala ekipa ima velliko vlogo in najboljše ekipe so prav tiste ki imajo med seboj enakovredne člane." Malo ga je zaneslo od vprašanja a bil je kapetan Drznvraanovske ekipe in zato je bil tudi malce preveč navudšen. Upal je da ga ostali ne bodo imeli za važiča ali kaj podobnega ampak svojemu domu je želel pokal ki ga niso dobili že tako dolgo. Pogledal je profesorico in čakal na njen odgovor.

Elysse se je ob izpopolnjenem odgovoru nasmehnila. Očitno ji je bil Drznvraanec podoben, če ne po drugem, pa po vnemi in navdušenjem na to čarovniško igro. Med tem, ko ga je poslušala, se je sprehodila nazaj do katedra in mimogrede poškilila v redovalnico, nato pa odgovoru prisluhnila do konca. "Odlično, gospod..." Spet je pogledala proti redovalnici. "Lupin. Svojemu domu si prislužili 10 točk." se mu je nasmehnila. "Malo si sicer zašel iz teme vprašanja, a zato je le-to bolj izpopolnjeno." Pomežiknila je učencu in se ozrla po ostalih. Upala je, da bodo pripravljeni sodelovati, tako kot Remus.
"Naslednje vprašanje: zanima me, kakšna so pravila igre. Kdaj se igra konča, kaj počnejo igralci med igro. Gospodič Remus je že povedal nekaj o Iskalcu posameznega moštva, zanimajo me naloge ostalih." je dejala in se razgledala po ostalih. Pričakovala je dober, izpopolnjen odgovor - najbrž so učenci to vedeli, še sploh zato, ker je Remusu in njegovemu domu že podarila 10 točk.

''Hm, zadnje čase se mi je prikupilo Vedeževanje. Najbrž zaradi tega, ker se zdi, da ima ta profesorica res Dar, ne kot profesor na moji prejšnji šoli... Sam sebi je verjel, ostali pa so se mu smejali za hrbtom. ALi ti je napovedal vse v rožicah, ali pa da boš umrl. Seveda je prerokovl iz vode, ki je imala vonj po alkoholu.'' zasmejala se je in pogledala Taro. ''Ali so kakšni krožki, v katere se lahko prijaviš, društva? Nisem še ravno na tekočem.'' Razgledala se je po razredu. ''Ali so kkšna razmerja med domovi ali kaj takšnega?'''
Nato je odgovorila profesorici: ''Igra se konča, ko iskalec ujame zviz. Tolkača varujeta igralce pred štamfi, da lahko igra poteka nemoteno. Zasledovalci si podajajo lokl, s katerim skušajo zadi enega od treh obročev nasprotne ekipe. Branilčeva naloga je, da prepreči zadetke. Sicer pa, en zadetek je deset točk.''

Za hip je postala pred vrati, globoko vdihnila zadušljiv zrak in dlan položila na kljuko. Vdala se je pod njenimi prsti, vratapa so se odprla z rezkim škripanjem. Lillith je vstopial v razred, s pogledom pa spolzela po stenah, kjer se je njen oster pogled ustavil na številnih pokalih. Ti so v njene misli vračali stare spomine, a se jih je otepala. Na sebi je čutila žgoče poglede, saj je bila nova na šoli, a za poglede se ni ravno menila. Sama zase se je nevarno zadovljno nasmehnila in sedla v zadnjo klop, ki ji je skozi okno ponujala mamljiv pogled, čeprav je pri urah Letenja nameravala biti bolj ali manj psihično prisotna.
Za hip ji je pogled ušel k profesorici, ki se ji je zdela dokaj mlada za poučevanje, a sicer je bila navidez prijetna. Morda celo preveč. Z odločnim pogledom je začela vrtati v njene oči in nekje v njej opazila nekaj...neznanega. Ralho je stresla z glavo, da bi si zbistrila misli in se še enkrat ozrla prek neznanih obrazov.

Poslušala je Leio poleg sebe in si mislila, da sama vedeževanja kot predmeta ni vzela. Vprašala se je kaj mogoče zamuja toda vedela je, da je ne bi nikoli pritegnilo kot kakšen drugi predmet. Sama ne rabi nikogar, ki bi ji napovedoval prihodnost in usodo.
Zopet je poslušala Leeine besede in se nasmehnila ob njenem kritiziranju starega profesorja. Večina vedeževalcev pojma nima...je pomislila, ter zraven medlo poslušala profesorico, ki je sedaj spraševala teorijo Quidditcha. In seveda je ravno Remus vzignil roko. Poskušala je prezreti poznan glas zato je sama v roki še vedno vrtela palico brez kančka namena, da bi bila trenutno lahko psihično prisotna.
Opazila je novo Spolzgadovko, ki je potiho vstopila v razred in pomislila, da nje pravzaprav še ne pozna. Toda zopet jo je prekinil Lein glas, ki je sedaj čakal da odgovori. Tara jo je začudeno pogledala:" Kaj? Aja...am, krožki? Mislim, da še ni nobenega, toda pričakujem, da jih bo v kratkem ogromno." Vedela je, da ji je s tem dala misliti, toda ni se spustila v nadaljna pojasnevanja.
Bolj jo je zmedlo naslednje vprašanje:" Razmerja? Kako to misliš? Ne da bi jaz vedela..." je rekla, saj sama trenutno ni bila prepričana sploh pri čem je. Pogled ji je zopet povleklo na Drznvraanca, a je hitro pogledala v profesorico in poslušala Leio, ki je sedaj zdrdrala odgovor na vprašanje. Še enega sem zamudila...je pomislila Tara in ugotovila, da mora več pozornosti posvečati profesorici. Saj je letenje navsezadnje njen najljubši hobi...

"Odlično, gopodična..." je pokimala Elysse in znova pogled spustila na redovalnico. "Gospodična Whittestonne. Gryfondomu ste prislužili novih 10 točk za izpopolnjen odgovor." se je nasmehnila in se znova sprehodila po učilnici. Med tem je v učilnico vstopilo dekle, ki je vanjo zapičilo oči, kot bi hotelo izvrtati luknje vanjo. Kaj pa se gre? se je vprašanje pojavilo v Elyssinih misli, a rekla ni ničesar, pravzaprav dekletu ni posvečala prevelike pozornosti; odločila se je vrniti k snovi. Osnovna pravila so ponovili, zdaj je morala ugotoviti strategije, ki so jih uporabljali učenci, ki so obiskovali letenje. "Kot veste, so pri letenju značilne nekatere strategije letenja in igre. Najbolj tipične so tri: obrati, zavajanje in, čeprav to načeloma ni dovoljeno, poškodovanje drugih igralcev. Pri prvi strategiji govorimo o obratih na metli. Gre predvsem za menjave strani, ki jih je mogoče izvesti na sto in en način. Pri zavajanju govorimo o zmedi soigralca. To uporabljajo predvsem Iskalci, ki se velikokrat poženejo za..." Naredila je premor, kjer se je nasmehnila. "Izmišljenim zvizom. Tretja strategija po mojem pravzaprav ni strategija, a v uporabi je velikokrat. Gre predvsem za tolkače, ki štamfe zabijajo proti igralcem nasprotnega moštva. Ne govorim vam, da tega ne uporabljajte," se je nasmehnila. Vedela je, da njene besede tako en bi zalegle - sama bi kot tolkač najbrž štamfe zabijala samo proti nasprotnemu moštvu. "Tako ali tako ne bi zaleglo." Na kratko se je nasmejala, nato pa nadaljevala z vprašanjem: "Ko smo torej pri strategijah, mi zanima, če ima kdo izmed vas kakšno, vredno tega, da o njej prisluhnemo. Slišala sem, da ste izjemni pri igrah, da so tekme težke. Prepričana sem, da vas je tukaj veliko, ki... No, ja, obvladate. Torej? Kdorkoli, ki je pripravljen za točke opisati svojo najljubšo strategijo igranja?"

((Sprejmem tri odgovore ))

Remus je pobrskal po mislih. Zanimiva se mu je zdela strategija ki jo je nedavno videl na Quiddtich tekmi med Anglijo in Slovenijo.
Izvedli so jo Slovenci, ki so sicer res izgubil z kar 300 točkami zaostanka a njihova strategija se je vsaj pri tistem napadu obrestovala. Mislil jo je prihraniti za Qudditch trening a se je odločil da jo bo predstavil kar tukaj. Zopet je dvignil roko, počakal na profesoričino dovoljnenje in začel:
"Strategija se imenuje nenaden napad. Zgleda pa nekako takole. Ko branilec ulovi Lokl se vsi razen branilca in iskalca zapodijo proti nasprotnikovim obročem. Branilec poda Lokl enemu izmed zasledovalcev ostali člani ekipe pa se postavijo pred njega in poletijo naravnost proti obročem. Za morebitne štamfe poskrbita tolkača in seveda tudi za nasprotnikove igralce. Lokl pa varujeta tudi ostala dva zasledovalca. Kot vsaka taktika pa ima tudi ta pomanjkljivosti. Če se nasprotni ekipi uspe dokopati do Lokla je pot do obročev skoraj prazna." Prenehal je govoriti in se zazrl v profesorico. Upal je da je bila njegova razlaga dovolj natančna.

Tara je profesorico končno pozorneje začela poslušati, ko je začela razlagati o različnih strategijah letenja. Spomnila se je, da je sama najraje uporabljala zavajanje, pa čeprav je bila zasledovalka. Navsezadnje je Quidditch teamski šport kjer se moraš razumeti z ekipo, ne pa delati na svojo roko.
Začela je premišljevati o profesoričinem vprašanju in v glavi se ji je izoblikovala nekakšna maketa. Sicer nikoli ni razvijala posebnih strategij, saj ni bila kapetanka ekipe, toda vseeno se ji je v glavo vrinila zamisel, ki bi mogoče uspela. Najprej pa je poslušala Remusa, kateremu se je videlo, da ima dober načrt. Nič čudnega, da je bil kapetan svojega moštva. Nenadoma se je vprašala, če bi svojo zamisel sploh razkrila.
Toda njena roka se je že dvignila v zrak in previdno je začela:" Sicer nisem prepričana, če je sploh strategija in če bi uspela, prav tako ni najljubša, ki bi jo imela. Je le nekaj, kar sem se spomnila." Previdno je pogledala profesorico in za trenutek pomišljala, če bi sploh začela govoriti.
Po nekaj trenutkih tišine, se je vseeno odločila, da nadaljuje zato je sliko, ki jo je imela v glavi začela razlagati:" Recimo, da ima naša ekipa lokl in da smo v napadu. Branilec ostane zadaj pri koših v primeru, da izgubimo lokl, nasprotnikov branilec, pa je prav tako na drugi strani košev. Zasledovalci se razporedimo eden na sredino, drugi v levo, tretji pa na desno. Sredinski zasledovalec ima lokl in predvidevam, da bi nasprotniki poskušali pokriti vsak svojega. Tolkača sta razporejena eden na levi, drugi pa na desni strani poleg zasledovalcev, iskalec pa tako ali drugače leta po svoje in poskuša najti zviz."
Naredila je premor in pogledala profesorico, da bi videla če še sledi, nato pa je nadaljevala ter pri razlagi uporabljala tudi kretnje rok:" Mislila sem, da bi naredili nekakšno prevaro. Sredinski zasledovalec bi si skupaj z levim zasledovalcem podajal lokl pri čemer bi se menjavala v položaju, zraven pa vseskozi letela na višini oborčev. Predvidevam, da bi z menjavanjem položajev dosegla vsaj manjšo zmedo pri nasprotniku. Tretji zasledovalec pa bi rahlo preletaval igrišče, kot da bi poskušal najti priložnost, da dobi lokl. Toda predvidevam, da bi se nasprotnik osredotočil na dva zasledovalca, ki si izmenjavata žogo. Ob njima bi letal en tolkač, drugi pa bi sledil tretjemu zasledovalcu na varni razdalji in seveda odbijal štamf proti nasprotnikovim zasledovalcem in naredil krinko. In ko bi prišli že izjemno blizu obročev in bi zgledalo, kot da sredinska zasledovalca z loklom hočeta zadeti obroč z leve, bi oba tolkača priletela poleg, kot da bi jima poskusila zavarovati hrbet. Če bi to uspelo, bi se nasprotnik osredotočil na ta napad in vsi igralci bi bili pomaknjeni rahlo v levo, kjer naj bi se domnevno zgodil met. Toda nato pa bi tisti tretji zasledovalec švignil na drugo stran in bi na repu imel samo enega nasprotnikovega zasledovalca, pa še to, če bi imel smolo. In naenkrat bi sredinski zasledovalec zagnal lokl proti njemu in ta bi imel veliko večjo možnost, da zadane obroč, ko pa je bil branilec skoncentriran na druga dva in še pomaknjen v levo, tako da je desni obroč skoraj nezaščiten."
Obmolknila je in zalila jo je rdečica, ko je opazila, da stoji. Potiho je dejala:" Verjetno sem zelo zapletla, samo to mi je trenutno šinilo v glavo." Nato je utihnila in se usedla nazaj na stol.

Elysse je Remusu pomignila, naj kar začne s svojo strategijo in ko je končal svojo kratko obnovo, se je Elysse nasmehnila. "Predvidevam, da govoriva o tekmi med Anglijo in..." Pobrskala je po spominu. "Slovenijo, kajne? Veseli me, da se posvečaš Quiddichu, gospod Lupin, veseli me, da ga spremljaš in da si svojo strategijo delil z nami. 10 točk za Drznvraan."
Razgledala se je po razredu in opazila dekle, Spolzgadovko, ki je držala roko v zrak. "Prosim, gospodična..." Kot tolikokrat v tej uri, je tudi zdaj povesila pogled in preletela imena v redovalnici. "Shade?" Prisluhnila je njenim besedam in razumno pokimala. "Sprejemam tudi nove ideje. Kar povej." Med tem, ko je poslušala njeno razlago, se je na njenem obrazu izrisoval vedno večji nasmešek. Tega se je še spomnila, prekleto dobro se je spomnila. To je izvajalo njeno moštvo na njeni zadnji tekmi Quiddicha na tej šoli. Kot 3. zasledovalka je strav izvedla karseda odlično; seveda pa je bil Spolzgad precej nejevoljen zaradi tako dobro izpeljane akcije in nekaj sekund po tem, ko je žoga zletela skozi obroč, je sama začutila štamf na tilniku... In se zbudila v ambulanti. Dvomila je, da je Tara to akcijo dejansko kdaj videla, njena ideja pa se ji je zdela odlično izdelana. Pokimala ji je in se ji spodbudno nasmehnila. "10 točk ste prislužili Spolzgadu, gospodična Shade." je dejala in pogledala ostale. "Še kakšna strategija?" Ker očitno nihče ni imel namena izdati svoje najljubše strategije - ali pač tiste, ki mu bi padla na pamet - se je Elysse odločila nadaljevati.
"Dobro..." je pokimala in se ozrla po razredu, na koncu pa je njen pogled obstal na stenski uri na drugem koncu razreda. "Mislim, da nam je danes zmanjkalo časa za nadaljno izpraševanje. Ostalo nam je pet minutk, ampak mislim, da je v redu, če vas izpustim malo prej. Naj omenim samo še to, da vas naslednjič pričakujem na šolskem Quiddich igrišču - s seboj imejte svoje metle. Če je slučajno kdo nima, naj pride pred uro do mene, lahko si izbere eno izmed šolskih." je z glavo pomignila proti zaklenjenim omaram ob steni. "Moram reči, da je med vami veliko takih učencev, ki imajo možnost za visoke uvrstitve na Quiddich področju," se je nasmehnila. "Če boste le nadaljevali na tej poti." Zaprla je redovalnico na mizi in jo pobrala, nato pa se napotila preko razreda, proti svojemu kabinetu. Tik, preden je odprla vrata, ko je njena roka že mirovala na kljuki, se je obrnila in se vnovič nasmehnila učencem. "Do naslednjič pa uživajte."

((Naslednja ura, ki bi sicer naj potekala na Quiddich igrišču, bo potekala tukaj - kot, da smo dejansko na Quiddich igrišču, samo pisali bomo tukaj, ker se mi zdi boljše, da postov v RPGju ne mešamo z urami ))

Alexandra je zadnje pol šolske ure preživela v posnu. Glavo je naslonila ob mizo in okoli nje ovila roki, da se je prepričala, da je nihče ne bi motil. Profesorica je bila več kot očitno oseba, ki je dovolila bolj ali manj vse pri svojih urah in to ji je čisto ustrezalo. Ni bila razpoložena za dviganje rok pri njenih vprašanjih, raje je delo prepustila Remusu in njegovi Spolzgadovski 'prijateljici'. Poslušala je Tarino in Remusovo strategijo letenja in obe sta se ji zdeli čisto v redu - čeprav pri nobeni izmed njiju ni imela nikakršne prakse. Ko je profesorica končno končala uro - nekaj minut prezgodaj, a vseeno -, je Alex vstala in pograbila svojo torbo, odločena, da med prvimi izgine iz razreda. Saj ne, da je bila ura slaba - a ko je bila tako z glavo naslonjena ob mizo, je postala nepopisno zaspana. Nasmehnila se je Remusu in mu zamrmrala: "Se vidiva," nato pa po hitrem postopku izginila iz razreda.