Učilnica napojev [5. in 6. letniki]

Alexandra je zardela in pogledala v tla. Seveda… Kako sem lahko pozabila? je nejevoljno pomislila in pogledala profesorico, ki je očitno uživala ob tem, ko jo je spravljala v neprijeten položaj. Pogledala je proti Remusu, in se mu ob besedni zvezi ljubezenske zadevice zarežala, nato pa pogledala proti dekletu, katerega je Remus prej opazoval. "Morda bo bolje, če naslednjič ona sede zraven tebe. Saj veš, da ne bo nesporazumov." mu je pomežiknila in spravila svoje stvari v torbo. "Ob treh… na poti, ki vodi okrog jezera." se mu je nasmehnila, torbo zavihtela na ramena in se med prvimi odpravila iz razreda.

((Bom kar neko temo naredila al nekje začela pisat… pa pridi zadaj ))

Remus je čakal na profesoricino oceno njegovega napoja. Ko ga je pohvalila je bil zelo zadovoljen sam s sabo. A ko je govorila o ljubezenskih zadevicah je zardel in nasmešek mu je izginil iz nobraza. A profesorica je že nadaljevala svojo pot. Ko je nagradila Taro z desetimi točkami ji je namenil velik nasmeh a Tara ga ni opazila. Alex pa ga je začela zbadati in zanalašč jo je preslišal. "Pridem" je rekel in počasi pospravil stvari v torbo. Odpravil se je pproti vratom, se še zadnjič zazrl po mrzli učilnici in odšel.

Vrata učilnice so se škripaje odprla. Ura napojev za 5. in 6. letnike se je bližala...

(ura se začenja =) )

Marius Mally, buckast Gryfondomec je prikorakal v učilnico napojev. Razgledal se je naokoli in se posedel v prazno klop na robu učilnice. Pripravil je knjigo in počakal.

Remus je stopil v učilnico kmalu za Mariusum. Vsedel se je zraven njega in ga naslovil z vprašanjem "Siriusa in Jamesa še vedno ni?" Razgledal se je po učilnici. Upal je da bo ta ura vsaj tako zanimiva kot prejšna. Počasi si je na mizo pripravil stvari med tem pa se oziral po učilnici. Bila je prazna saj poleg njega in Mariusa ni bilo v njej nikogar. Ko si je vse stvari pripravil se je usedel na stol in počakal da ostali pridejo k uri.

Luc je imela nekako čuden občutek, ko se je bližala učilnici. Vstopila je in sedla v klop za Remusom in Mariusom. Čakala je, da pridejo še drugi učenci, medtem pa z očmi prečesavala učilnico.

Z lenobnimi koraki je vstopila v učilnico in se razgledala po njej. Temna kot vedno...je pomislila in se pri tem zvito nasmehnila. Pogled ji je najprej zataval proti katedru, ki je sedaj sameval a ne za dolgo. Nato pa so se zelene uči preusmerile po ostalem delu učilnice in ugotovila je, da so nekateri že v njej. In to sami Gryfondomci, jo je prešinilo. Opazila je Remusa, ki je sedel poleg še enega Gryfondomca, ki ga Tara še ni poznala. Nasmehnila se je a iz njej neznanega razloga se ni odpravila tja. Zazdelo se ji je, da čakata še druge. Opazila je tudi Lucianne in ji pokimala v pozdrav nato pa se je sprehodila v zadnjo vrsto in se usedla v kot. Nič kaj nežno je knjige in vse ostalo položila na mizo ter čakala...

Alex je vstopila v učilnico napojev. Prvič, ko je videla novo profesorico, se ji je zazdelo, da ji napoji ne bodo šli ravno dobro - toda odločena je bila, da se bo potrudila. Razgledala se je po razredu - tukaj je bilo nekaj Grynfondomcev, prepoznala je Remusa in njegovega prijatelja - in dekle, ki je z njo hodilo k Letenju. Opazila je tudi Taro, Remusovo 'prijateljico'. Nekaj časa je gledala proti njej, oklevala je, nato pa se vseeno odločila; ni hotela, da jo dekle še naprej grdo gleda. Stopila je proti njej in pomignila na stol ob njenem. "Lahko prisedem?" jo je vprašala z prijaznim nasmeškom.

Seveda so se misli zopet vrtinčile v njeni glavi kot vihar in seveda je bila zopet grobo iztrgana iz svojega sveta, ko je ob sebi zaslišala glas. Začudila se je osebi, ki je stala poleg nje. Zdelo se ji je, da je vedno videla sovražen pogled v njenih očeh. Ali pa si je samo domišljala? Odločila se je, da Alexandro ne bo takoj proglasila za sovražnico zato se je nasmehnila ter se povlekla bolj v kot, zraven pa dejala:" Kar izvoli."
Z roko je zamahnila in se kretnjo pokazala, da je stol poleg nje prost. Toda kot vedno je Tara zadržano obnemela. Enostavno ni bilo v njeni naravi, da je začela govoriti kot raglja in v petih minutah povedala vse o sebi. Ne, sama je sedela tiho kot miška in čakala, da najprej dobi temo za pogovor ter zaupanje, preden dejansko začne dialog...

Kakor velik netopir je hodil proti mrzlim ječam. Napoji so bili eden izmed najljubših predmetov, tako preprosti, edino kar si potreboval je bilo mirna roka in natančnost, to je bilo vse. Zato so se mu bedaki, ki niso bili sposobni tega pomilovanja vredni in jih je zaničeval s vsem srcem.
Odrinil je jeklena vrata in počasi stopil v ječo, kjer je potekal pouk. V notranjosti je bilo že nekaj dijakov, med njimi Lupin in Mally. Vedno skupaj, nikoli sami...strahopetci nemarnil.
Jezno ju je pogledal in se odpravil do svojega kotlička. Iz torbe je privlekel knjigo in jo vrgel na mizico poleg kotla, nato pa se namenil smrtonostni pogled dvojici pred njim. Če bi pogled ubijal, bi bila ravbarja takrat že mrtva.

Kot hladna senca je korakala po tihem hodniku in za hip pomislila, da se je ura že začela, a je to ni motilo. Njen hod je bil komaj slišen, njeno prisotnost pa je izdajalo le plitko dihanje in iskriv lesket oči. v polmraku in mehkem objemu teme se je počutila povsem varno.
Ustavila se je pred vrati, v naslednjem trenutku pa je kljuka popustila pdo njeno dlanjo, vratapa je brezbrižno odrinila pred seboj. V razredu je opazila le na videz znano Spolzgadovko, ostali so se ji zdeli neznani. Globoko je vdihnila sladkast zrak, rahla temačnost prostora pa ji je ugajala. Sprehodila se je mimo neznanih obrazov, na sebi pa čutila žgoče poglede, medtem ko se je ustavila na robu učilnice in svojo torbo spustila proti tlom. Blede meglice so se ji kot kače ovijale okoli nog, hlad, ki je napolnjeval učilnico pa ji je prijal. Lagodno je priprla oči v dve svareči reži in se sesedla na stol. Svoje dolge noge je iztegnila daleč pred seboj, s strupenim pogledom pa nemo opazovala ostale, medtem ko se je razred počasi polnil.

Hitela je proti učilnici iz dveh razlogov.Prvi, ker ni marala ječ in je komaj čakala, da vstopi v prostor, kjer je malce manj hladno in malce svetleje. Drugi, ker ni hotela zamuditi na drugo uro napojev, ko pa je že prvo celo manjkala.
Čvrsto k sebi je stiskala domačo nalogo, s katero se je še pozno v noč ukvarjala, da je skorajda zopet zaspala.
Nežno je potrkala in z olajšanjem ugotovila, da profesorice še ni v razredu.
Znanih obrazov ni bilo, razen Tare, ki pa se je ukvarjala s punco, s katero si je delila klop.
Korak je upočasnila in se usedla med zanje klopi, ter čakala na začetek pouka.

V učilnico je zakorakala Nisrine. Zamujala je, vrtelo se ji je od viskija, ki sta ga v njenem kabinetu pili z Victorio, poleg vsega pa jo je zadrževal še Mally, ki po njenem mnenju ni imel niti najmanjšega talenta za umetnost izdelovanja napojev. Zaradi hitenja nikakor ni našla stekleničke, ki bi ji zbistrila rahlo omamljen um.
Njen pogled je bil razsarjen in pred svojo mizo je zakorakala brez pozdrava. Obrnila se je proti učencem v razredu. "Danes boste delali v dvojicah. Od vas pričakujem, da brezhibno naredite protistrup Alixus Nevyi. Če ste naredili nalogo, bi morali vedeti, kateri protisrup je to. Pa poglejmo koga imamo tu..." ozrla se je po razredu. Pogled se ji je najprej ustavil na Rachel. Nekaj sekund je brezizrazno zrla vanjo, nato pa ji je pogled odtaval stran, proti Severusu. "Whitwell in Snape," je zahreščala in pomignila, naj se spravita k delu. "Finnigan, Mally." Določila je drugo dvojico in za trenutek nesramno ošvignila Mallyja. Njen pogled je odtaval k Tari. "Shade, Lupin," je kratko zaklicala, nato pa se je njen pogled preusmeril. "In seveda ostaneta še... Amorphis in Leroy," je mehko zaključila.

"Sestavine so v omari, potek napoja je napisan na tabli," dvakrat je nalahno zamahnila s palico in omara se je odprla, na tabli so se prikazala navodila. "Do konca ure mi še oddajte nalogo na mojo mizo," je hladno zaključila in začela krožiti po razredu.

(pišite v dvojicah, glede napoja pa.... pustite domišljiji prosto pot... v zdravih količinah prosim )

Komaj je uspela sesti k Tari, že jih je s svojo prisotnostjo presenetila profesorica, ki je z glasom, zaradi katerega so se Alex postavile kocine po koncu, pričela razlagati o poteku današnje ure. Veliko bolj so ji bili všeč prav vsi profesorji - ta ženska je bila čisto... hladna. Mislim, da jo bom klicala 'profesorica Ledena' je pomislila in ob tej misli se je na njenem obrazu zarisal komaj zaznaven nasmešek. Pojma ni imela, kaj je lahko tako bolj ali manj mlado žensko pripravilo do tega, da je postala takšna. Morda je bila takšna samo pri urah... Ali pa je bila nekoč srečna oseba, dokler ni ubila svojega moža in 3-letnega sina... In potem se je odločila poučevati na Bradavičarki je sarkastično pomislila in sladila njenemu pogledu. Dekle, imenovano 'Amorphis' je bila očitno ena sama kopija profesorice. Še en izjemno hladen in strupen pogled...
Alex je pobrala svoje strani in se počasi napotila proti Spolzgadovki. In ti si mislila, da bo sedenje z Taro muka! se je opomnila v mislih, ko se je ustavila ob dekletu. "Živijo, jaz sem Alex. Tvoja partnerica za današnje mešanje." se je skušala pošaliti, čeprav je dvomila, da bo dekle to razumelo kot šalo. Ni vedela, zakaj je imela takšne predsodke pred Spolzgadovci, a dekle je res delovalo kot vase zaverovana, zares nevarna Spolzgadovka. Morda pa samo tako deluje je upajoče pomislila in postavila svoje stravi na mizo. Ošinila je tablo, na kateri je bil napisan popoln potek. "Grem jaz po stvari," je dejala dekletu in se odpravila do omare. K njima je prinesla vse potrebno in premerila stvari. "Najprej... zmleta lilija v medu, kajne?" je dejala in dvignila majhno stekleničko ter si jo ogledala.

((Recimo, da se te kot Alex malo bojim ))

Privzdignila je obrv, ko se ji je pridružila današnja partnerica in ji prisluhnila. Na obrazu se ji je izrisal nevarno zadovoljen nasmešek, ko je tudi sam dodala "Jaz pa sem Lillith." Bila je skoraj prepričana, da je profesorica nalašč pomešala dijake različnih domov. Drznvraanovka se ji je zdela nekako zadržana in na nek način ji je to ugajalo. Nemo ji je dovolila, da umeša prvo sestavino in nekoliko odsotno, a vseeno svareče dejala "Upam le, da se ne zmotiš." V tonu njenega glasu je bilo zaznati ironijo. Alex se ji je zdela nekoliko neprepričana vase 'Hehh...najbolje bo, da opravim sama, čeprav bi se bilo zabavno medtem poigrati tudi z Drznvraanovko.'. Brez besed je na polici opazila divje zeleno tekočino, v manjši steklenički, katero so njeni prstiv naslednjem hipu držali v objemu. Nekaj kapljic je vlila v mešanico in opazovala dim, ki se je vrtinčil iz kotla. "Strup..." je bolj sebi kot komurkoli drugemu zamrmrala v brado.
Leden pogled je vprašujoče usmerila proti Alex in mimogrede upala, da dekle ne bo preveč pametovalo, kot Drznvraanovci pač to počno. Ni bila ravno prave volje, napoji pa ji tudi nikdar niso povzročali preglavic. Točno je vedela katera sestavina je na vrsti naslednja in kako jo je treba umešati, vendar je vseeno, bolj iz zanimanja počakala da to stori Alex. Prav z veseljem bi jo dražila glede drobnih, za druge morda neopaznih napak. Izzivalno je spremljala Alexandro, na obrazu ji je igral pretkan volčji nasmešek, nato pa se je odločila počakati na njeno reakcijo.

Tara je občudujoče opazovala profesorico, ki je bila danes očitno nataknjene volje. Na obrazu se ji je izrisal zvit nasmešek ko je opazila, da so nekateri zgledali prav živčno. Sama se je dolgočasila na stolu in nato le pozorneje prisluhnila navodilom. Današnja ura je bila le nov izziv.
Alex je takoj pobrala šila in kopita ter se preselila k Lilith. Lep parček...je pomislila in se spraševala, kako se bosta razumeli govoreča Drznvraanka in ponosna Spolzgadovka.
Sama je bila v paru z Remusom in tokrat jo je prvič razjedal dvom, da ji bo koncentracija padla. Globoko je zajela sapo nato pa se napotila na drugi konec učilnice k Remusovi mizi. Široko se je nasmehnila:" Očitno bova skupaj...danes...pri uri...jaz in ti," Jezik se ji je zapletel in raje je utihnila."Predlagam, da kar začneva" je hitro rekla in naredila napako, ko je še en pogled vrgla k Remusovemu obrazu. Za trenutek je le obmirovala in se z očmi sprehodila po njegovih peščenih laseh, temnih očeh, mehkih licih in čutnih usnticah. O groza...je pomislila in se vihravo obrnila stran ter se poskušala osredotočiti na tablo.
Možgane je poskusila pognati v tek pri tem pa grobo odrinila proč Remusovo podobo, ki je grozila, da se ji bo usedla v možgane. Alixus Nevyi...je pomislila in se trdo osredotočila na vse protistrupe o katerih je brala, pri tem pa iz previdnosti Remusa ni niti pogledala.
Oči so se ji zaiskrile, ko je končno je ugotovila za kateri protistrup gre. O tem je prav tako brala knjigo. Navdušeno je začela šepetati Remusu:" Saj veš kateri protistrup je to kajne? O tem je bila naloga. V Aziji živi posebna vrsta rakov, ki se imenuje ognjeni raki. Njihova posebnost je, da se branijo z ognjem, ki vsebuje nekakšen strup z imenom glog, ki burno reagira ob stiku s kožo. Gre namreč za to, da sprva ni nobenih znakov okužbe, razen opekline seveda. Toda ta strup se vpije skozi pore in pride v kri in tako okuženca v roku dvanajstih ur pokonča. Koža popolnoma razpade," z iskrivimi očmi je pogledala Remusa." Pa saj to že veš," je rekla in zardela nato pa hitro pripravila kotel:" Bolje, da začneva!"
Na plano je potegnila zmleto lilijo v prahu ter jo vrgla v kotel in pomešala. V trenutku se je zmes obarvala vijolično. Nato je dodala še strup, ki kasneje učinkuje kot protistrup. To so bili črni strupeni plodovi volčje češnje. Iz njih je iztisnila sok in jih dodala zmesi ter trikrat pomešala v smeri urinega kazalca, kot je pisalo v navodilih. Kaj hitro je iz kotla začelo brbotati a Tara za to ni imela časa. Sama je že začela rezati natanko deset listov pegastega badlja in med tem rekla:" Poglej kaj morava naslednje." Roka se ji je pri tem narahlo tresla, ko se je uprla skušnjavi in pogled trmasto držala uperjen v mizo. Toda zbrala se je in rezala naprej...

Remus je z velikim nasmehom na obrazu pričakal da se Tara namesti ob njem. Ob njenem malo zmedenem stavku se mu je nasmeh še bolj razširil. Tudi njemu se je zdelo da bo imel danes kar nekaj težav s koncentracijo.
Poslušal je Taro, ki je razlagala kaj je bilo sploh za nalogo. "Pravzaprav je sam nisem uspel narediti... imel sem druge zadeve. Saj veš... polna luna". Čeprav je bil še vedno malo izmučen pa je veselo sledil Tari pri izdelavi protistrupa. Pomagal ji je kolikor je lahko, večinooma je samo podajal sestavine. Včasih je za nekaj trenutkov popolnoma obstal saj se je zazrl v njo, ki je bila očitno skoncentrirana. Nato pa se je odločil da je najbolje če se opraviči profesorici ker ni naredil naloge "Oprostite gospa profesor sam nisem uspel narediti naloge. Mogoče vam je profesor Dumbledore umenil zakaj sem zapustil šolo. Saj veste... moje teta...?". Ko je opazil njen izraz je vedel da opravičila ne bo tako lahko sprejela.
Raje se je ozrl na seznam sestavin in nadaljeval kjer je Tara končala. Sama je rezala liste on pa je začel v napoj dodajati zmlet prah Vritinčarja. Nato je začel napoj mešati. Previdno je naredil deset krogov v lev. Nato še pet v desno. Iz napoja se je začelo rahlo kaditi. Zdelo se mu je da sta do sedaj s Taro naredila vse prav. Vzel je list Evkalipta ga razrezal na štiri enake dele in enega dodal nato naredil tri kroge z palico tako da se je napoj začel zopet mešati. To je naredil še trikrat. Ko je porabil vse evkaliptove liste se je iz napoja nehalo kaditi in napoj je rahlo spremenil barvo.
Zazrl se je v Taro in pomislil Kako je lepa. In sedaj imam cel mesec do nove polne lune spet se mu je nasmeh narisal na obrazu "Kaj pa sedaj" je zasanjano rekel?

Mirno je sedel na mestu in čakal na profesorico. Čakanje se mu je zdelo neskončno, ko je gledal praznoglavce, kako se veselijo in počnejo razne bedarije...Jezno je prhnil, ko je ravno vstopila profesorica. Zdelo se mu je, da se maje in njegov krivi nos je zaznal mero alkohola, ki ga je oddajala oseba za katedrom. Pozorno jo je poslušal, ko je govorila, zanimalo ga je kakšen napoj bodo danes izdelovali, dokler ni slišal, da bodo delali v dvojicah. Njegov obraz je še bolj pobledel od jeze in je bil enak barvi skisanega mleka. Sovražil je delo v skupinah, saj ni imel potrpljenja za bedaka in ko je omenila profesorica, da bo delal s gryfondomko, je zavrela kri, četudi tega ni kazal na zunaj in je ohranjal hladen videz, kakor ponavadi.
Občutek imam, da je to naredila zanalšč. Bah, tega mi je bilo treba, gobezdave gryfondomke, ki bo pametovala na vse pretega....
Gledal je po razredu, da bi ugotovil, kdo je oseba s priimkom Whitwell, a kmalu se je le ta prikazala pred njegovim nosom. Jezno je zanergal, nato pa počasi spregovoril.
"Poslušaj ti gryfondomka. Delala bova kakor ti bom govoril, saj si želim prislužiti točke domu, ti pa tudi verjetno. Zato bom jaz delal napoj, ti pa boš bila pomočnica, saj si ne želim po pouku ostati, samo zato, da bi čistil razred, samo zaradi neke neumne gryfondomke. Si razumela?" jo je še retorično vprašal.
Čutil je kako postaja vse bolj slabe volje ob njej, zato jo je raje začel ignorirati, preden bi izgubil živce z njo. Pogledal je na tablo, kjer je pisal postopek.
To ne bi smelo predstavljati kakšnih posebnih težav, razen če..., je njegov pogled padel na leto mlajšo dijakinjo.
"Bodi za kako rabo in mu prinesi naslednje sestavine,"je rekel in se za trenutek zamislil.
Hmm, Alixus Nevyi? Le kje sem že slišal za ta strup? Nimam časa, da bi brskal po knjigi...da točno, strup Romunske repovževke. Beštija, ki zna biti precej nevarna in če če ne dobiš pravočasno protistrup, je lahko usodno.
"Prinesi mi želo mongolskega škorpijona, pa bodi pazljiva, dlaka jetija, košček kosti trola, ki jo boš odkrušila seveda," jo je skoraj prijazno opomnil, saj si ni želel, da mu prinese celo kost" ki ga boš kasneje spremenila v prah in okončino škrateljca. To bo vse zaenkrat. Upam, da boš zmogla vsaj to" je posmehovalno rekel in zakuril ogenj pod kotličem.

[sry Rachel, Snape ni tko prijazn k Alucard ]

Pozorno, kolikor so ji to možgani pač dopuščali, je gledala učence, kako so se, nekateri bolj, nekateri manj nejevoljno, spravili k svojim parom in začeli s pripravami. Vsi so se zdeli zelo zaposleni. Za trenutek je obstala na mestu, nato pa zamrmrala: "Accio napoj!" Pri tem je imela v mislih le eno stekleničko, za zbistritev misli. Ta je v trenutku priletela njej v roke. Hitro jo je spila in prazno stekleničko spravila v plašč. V trenutku se je počutila bolje.

Ko je do nje prišel Lupin se je namrščeno zazrla vanj. Da je bil brez naloge, ji ni bilo najbolj všeč, pa vendar... Dumbledore ji je nekaj omenil... Ja, spomnila se je. "Razumem Lupin," je pokimala. "Vendar od tebe pričakujem, da bo do naslednjič naloga na moji mizi." Ošvrknila ga je s pogledom, nato pa se obrnila stran. Vendar so njene misli še vedno divjale. Tiste čase ni obstajalo napoja, ki bi Lupinu olajšal bolečine... Za trenutek je pomislila, kakšen ogromen prispevek k čarovniškem svetu bi prispevala, če bi prav ona odkrila in zvarila ta napoj... Zamišljeno je odkorakala proti drugemu paru, zatopljena v misli.

[Lucianne, tega pa nism pričakvala... lahko pišeš sama zase, razen če kdo ne pride? nimam boljše ideje, oprosti ]

Dedalus je hitro prikorakal v razred. Ko je opazil da ves razred že dela nek napoj je takoj stekel k profesorici. "Se opravičujem za zamudo" je s skormnim prijaznim glasom dejal. Videl je da vsi delajo v dvojicah.Ko je videl da je Lucciane sama je stekel k njej. "Kateri napoj delate?" je vprašal z močnim glasom. Pogledal je v njen kotel. V njem je bilo že veliko sestavin.

Opazovala je, kako je Remus vmešal prah Vrtinčarja nato pa še evkaliptove liste, pri čemer si moral biti izjemno previden, da si jih vmešal vsakega posebej. Sama ne bi mogla bolje narediti...jo je prešinilo, ko se je napoj obarval v svetlo zeleno ter se zgostil, iz njega pa se je začel valiti varljiv sladkast vonj.
Sama je še vedno odsotno rezala badeljeve liste in ko je zopet pogledala navzdol je ugotovila, da so že skoraj spasirani, ne pa samo narezani na drobne dele. Kaj hitro je odložila nož ter zmes dodala napoju. Vedela je, da ni nobenega drugačnega učinka, če so ekstremno na drobno narezani, toda vseeno se je zaradi tega počutila neumno.
Začela je mešati dve minuti in ob sebi zaslišala vprašanje Kaj pa sedaj? Obrnila se je proti Remusu in z roko skoraj zbila kotel z napojem. Na vso srečo je Remus preprečil katasrofo, toda zaradi tega vseeno ni bila v nič boljšem stanju.
Zmedeno je pogledala proti tabli in raje hitro odhitela proti omari po pet dlak sedoprha ter stekleničko smolastega izcedka konoplje, ki na človeka deluje omotično. Dlake je nato vrgla v kotel in ritual mešanja, dvakrat v desno in enkrat v levo, ponovila petkrat. Napoj je začel glasno brbotati, kar je bil dober znak, poleg tega pa je postajal vse redkejši in se obarval v temno modro.
Nato je odprla še stekleničko konoplje ter pazljivo dve žlici vsebine dodala napoju. Začela je mešati in kmalu dobila željeni učinek. Iz kotla se je začelo tudi kaditi, sladkast vonj pa se je še povečal. Sedaj je bilo treba dodati le še par končnih sestavin...

Ko je Tara skoraj prevrnila kotelj ga je Remus nekako prijel in postavil na svoje mesto. Z palico je tudi uspel preprečiti da bi se vsebina napoja razlila po tleh. Zopet se je široko nasmmehnil ji pomežiknil in jo opazoval pri delu. Odšla je proti omari in prinesla še nekaj sestavin in jih dodala k napoju.
Ko se je napoj obarval temno modro in je Tara dodala še dve žlički konoplje in začela mešati pa se je iz napoja začelo kaditi in sladkasti vonj je napolnil prostor okoli kotlja. Remus je globoko vdihnil se zbral in še sam odhitel proti omari. Le še zadnjih nekaj sestavin je ostalo in napoj bo končan.
Iz omare je vzel stekleničko soka stisnjene mandroge, ki je imela protiučinek strupu in je bila ena izmed najpomembnejših sestavin napoja. Dodala se je kot zadnja sestavina. Nato je vzel še žličko hroščevih oči in nekaj travne glive.
Vse sestavine je nesel na njuno mizo. Hitro je dodal žličko hroščevih oči saj je bilo zelo pomembno da napoj vre vsaj pet minut preden dodaš travno glivo. Z palico je anmeril v ogenj pod kotljem in plameni so še močneje zagoreli in napoj je glasno brbotal. Po petih minutah je Remus v roke prijel sluzasto kepo travne glive in jo vrgel v napoj. Glasno je začvrčalo a Remusu se je zadovoljen nasmeh narisal na obraz.
"Izvoli, dodaj zadnjo sestavino ti." je rekel Tari in ji podal stekleničko stisnjene mandroge. "Samo nekaj kaplic je moraš dodati." je rekel a se spomnil da so navodila še vedno na tabli in je nebi rabil opominjati na takšno malenkost. Čakal je da dodata še zadnjo sestavino in da profesorica oceni njun napoj.

Naslanjala se je na mizo in zrla v brbotajočo zmes poleg sebe, ko je Remus prišel z zadnjimi sestavinami. Opazovala ga je, ko je stresel hroščeve oči v kotel in ta jih je v trenutku požrl ter v zameno začel brbotati. Čakala sta nadaljnih pet minut, da so se dodobra razgradile nato pa je Remus dodal še ravno pravo mero travne glive. Začelo je cvrčati in tudi Tara se je nasmehnila. Pogled ji je šinil k tabli. Na vrsti je bila še zadnja sestavina. Štiri kapljice soka stisnjene mandroge. Čakala je, da jih bo vlil v kotel a namesto tega je stekleničko podal njej.
Pogledala ga je in se nasmehnila nato pa prijela stekleničko ter jo odprla. Postavila se je pokonci ter roko iztegnila nad plavo zmes. Nagnila je in štela.
Ko je četrta kapljica padla v napoj, se je iz kotla glasno pokadilo. Tara se je odmaknila nato pa zamahnila z roko, da bi razkadila dim. Nagnila se je nad kotel in se olajšano zagledala v temno vijolično zmes pod sabo. V nosnice pa ji je šinil tisti sladkast okus, ki se je dvigal iz mirne gladine.
Obrnila se je proti Remusu in veselo dejala:" Mislim, da je to to,"

''Hey! Delamo Alixus Nevyi, v dvojicah. Jaz sem pač ostala brez para. lahko se mi prdružiš.'' prebrala je nekaj iz učbenika in dodala prah mesečevega kamna in pomešala po kotlu. Ščepec zmajevih krempljev v prahu in bilka škržanje trave. ko je dodala vse to, je pomešala, kot je pisalo v učbeniku. ''Stran 210.'' je namignila Digglu in dalje mešala.

Med čakanjem na učiteljico je z mislimi odtavala k Alucardu. Pogrešala ga je, njegov nasmeh, njegov pogled skrit za temnimi sončnimi očali, njegove malce čudaške poteze, ki so ji začuda postale všeč.
Ozirala se je po razredu, a ga od nikoder ni bilo, tako je postala vedno bolj zagrenjena.
Prihod profesorice jo je le še bolj spravil v slabo voljo.
Njen pogled, ki se je kar nekaj sekund zadržal na njej, jo je malce prestrašil, a na vzven je ostala hladna. Vračala ji je miren pogled, dokler ni zaslišala svoj priimek in priimek učenca, ki ga še ni poznala.
Protistrup, ki so ga morali zvariti, je poznala in točno vedela kakšne sestavine potrebuje za pripravo.
Rachel je razočarano zavila z očmi, ni se ji dalo ukvarjati z ostalimi učenci, ni ji bilo do družbe, najraje bi stekla v gryfondomsko dnevno sobo in risala, ter skušala pozabiti na vse kar je povezano z Alucardom.
Končno je zagledala fanta, s katerim naj bi bila pri tej uri v paru….cjo, samo še to je manjkalo….
Plašč, obarvan v spolzgadskih barvah, je nežno objemal suhljato telo fanta, ki je že na prvi pogled izdajal, da je iz višjih letnikov.
Opazovala je par oči, ki so jasno dale vedeti, da te nočejo poleg, ko se ji je pogled spustil nižje na kljukasti nos.
Sama pri sebi se je nasmehnila in odkorakala do fanta, saj se mu očitno ni dalo dvigniti svoje koščene riti.
…rekla mu bom, da nisem ravno pri volji, da prenašam domišljavega spolzgadca, vsak naj naredi svoj del, tako se bova izognila morebitnim nevšečnostim…izbirala je besede, s katerimi bi začela svoj govor, ko jo je nadležen glas, ki je prišel iz Severusovih ust prekinil.
Z odprtimi usti je gledala vanj, ni mogla verjeti, kako se je obnašal do nje.
Obraz se ji je skremžil od jeze, ko ga je še naprej opazovala in končno prišla do besede, nato pa ji je prek obraza šinil zloben nasmešek.
…no, če sem že ravno v pravšnjem razpoloženju imam zdaj prostovoljca nad katerim se lahko znesem…
»Ja, dober dan tudi tebi Snape, tudi mene veseli, da sem te spoznala, ne,ne, prosim, ni potrebe za tako prijazne besede«.
Za trenutek je izgledalo, kot, da se je fant izgubil v svojih mislih, ko se je zopet obrnil proti njej in ji namenil še nekaj besed.
Tokrat ji je nasmešek zbledel z obraza…dobro, očitno je preveč zabit, da bi bral med vrsticami, bom pa pač blefirala…
»Poslušaj Snape, očitno ti v življenju niso dali dosti ljubezni, saj sploh ne znaš komunicirati z ljudmi, ampak to bova kasneje izpilila, aja glede tega ja….natanko vem kaj potrebujeva za ta napoj in natanko vem kako ga narediti, oba bova delala, če ne bom prisiljena narediti, nekaj, kar mislim, da obema ne bo všeč. Veš recimo samo takole, da profesorica ne ve česa vse moje znanje do sedaj premore, tako ne bo mogla vedeti, da sem v protistrup zanalašč kakšno sestavino dodala, ali mogoče kaj narobe premešala.
Točke pa niti niso tako zelo pomembne, saj oba veva, da bo gryfondom, premagal spolzgad.
V tem primeru, ljubček, boš moral danes cel popoldne preživeti z menoj, v kabinetu poleg in tega moram reči, se že zelo veselim«.
Zlobni nasmešek se je vrnil, »Torej, sedaj bo tale gryfondomka odšla po del sestavin in začela z napojem, ti boš pa lepo sam vstal iz stola, ki ti je zgleda zelo prirasel k srcu, saj se kar ne moreš ločiti od njega in boš sam odšel po svoj del sestavin in dokončal napoj, tako bo vsak prispeval,oba bova zadovoljna, ter mogoče hm…kaj pa vem, se izognila današnjemu groznemu popoldnevu in prislužila nekaj točk svojemu domu«.
Rachel je še preden bi lahko ugovarjal, odkorakala do omare s sestavinami, vzela svoj del sestavin in se vrnila na svoje mesto.
Spomnila se je vse, kar mora znati, za pripravo napoja, tako je previdno v kotel dodajala sestavine, nato pa mešala. Tekočina se je obarvala v natanko tiste barve, katere so bile opisane v knjigi za pripravo protistrupov, ki si jo je lansko leto sposodila v knjižnici.
Zadovoljno je gledala v zvarek pred sabo in se premaknila v stran, »Ti si na vrsti srček«, je rekla Severusu in ga radovedno pogledala.