Učilnica napojev [5. in 6. letniki]

Tara je nič kaj zainteresirano mešala zmes v kotlu, kot je pisalo v knjigi, zraven pa se je trudila, da bi ostala prisotna. Nato je pogledala v knjigo in črke so ji kar zaplesale pred njo. Pobuljila je in zmajala z glavo ter priprla oči, da bi se lažje osredotočila. Naredila bom ta napoj, pa če me pri tem pobere...se je poskusila hrabriti in najprej parkrat globoko vdihnila nato pa končno prebrala naslednjo sestavino.
Salamandrova kri...je prebrala in ji pri tem ni bilo jasno, kje naj jo dobi. Malo proč od sebe, pa je zaslišala glas in počutila se je, kot bi ji začelo zvoniti v glavi, pa čeprav je Drznvraanka šepetala. Zmedeno se je obrnila in pogledala Caley, ketere besed sprva sploh ni doumela in je zato nekaj časa samo nemo stala. Začudila se je njeni prijaznosti in se spraševala od kdaj je je toliko deležna. Toda s tem se ni predolgo ubadala, saj ji možgani niso dovolili.
Na kratko je odkimala:" Saj bom že preživela." Nenadoma se ji je zavrtelo in kolena so ji klecnila tako da se je mogla opreti na mizo, da ni zletela po tleh. Toda ugotovila je, da tudi v rokah nima toliko moči, kot bi jo imela rada. Zato je raje hitro poiskala stol in se sesedla vanj. Mogoče bi res mogla v ambulanto...je pomislila, in pogled je poiskal profesorico.
Toda namesto tega je stisnila pest in poskušala pregnati slabost proč od sebe. Skozi to uro se bom prebila... Obraz je zopet obrnila proti Caley in se ji poskusila nasmehniti. Malenkost ji je celo uspelo. Sicer bi v tem trenutku rada sprejela pomoč, toda ponos ji tega ni dovoljeval.
"Hvala, toda saj imaš dovolj dela že s svojim napojem." jo je zavrnila in nato končno vstala in se z majavimi koraki napotila proti omari s sestavinami. Salamandrova kri...je iskala po nalepkah in jo zagledala v kotu. Vzela jo je in se napotila k svojemu kotlu ter pri tem skoraj prevrnila neki drugi kotel. Na srečo je bilo vse v redu in Tara se je z medlim pogledom opravičila in se končno postavila za svoj kotel.
Odprla je stekleničko in v zmes kanila pet kapljic ter začela mešati pet minut, kot je pisalo v navodilih. Pri tem je z eno roko iskala oporo na mizi, saj je kotel pred sabo videla le medlo. Opazila je temno rdečo barvo napoja toda nato jo je prevzela slabost. Učilnica se je zavrtela pred njo in naslednji trenutek jo je pogoltnila črnina.

[sam tolko da vas opomnim, raztopina krepčalnina res vsebuje salamandrovo kri in sok granatnega jabolka - sicr ta podatk našla na netu v angleščini, v slovenskem prevodu preverla - ootp, pomoje da je nekje 17 poglavje, nimam knjige blizu ]


Nekajkrat se je sprehodila okoli razreda in radovedno pogledovala k napojem, ki so jih varili učenci. Več ali manj ni bila zadovoljna z delom, vendar se ji ni ljubilo opominjati, raje je stisnila ustnice in se potopila v svoje misli. Nekajkrat so jo iz tira vrgle pretirane reakcije zvarkov. Zberi se! Predavanje imaš! je pomislila in se skoncentrirala na napoje.
Ko je s pogledom premerila učence je spoznala, da manjka nekdo iz Spolzgada. Snape. Za ostale učence ji ni bilo mar, če so manjkali, ampak on je imel nenavadno sposobnost za varjenje napojev, bil je izviren in natančen. Rahlo se je namrščila. Običajno ni imel navade zamujati ali manjkati pri njenih urah. Ko je pri kotlu videla Malfoya in Avis je odšla do njiju, z namenom da jo povpraša po njem. Približala se jima je, medtem ko je šla mimo Tare. Pogled ji je za hipec postal na njej in ustavila se je. Izgledala je nenavadno bleda in slabotna, ko se je sprehodila do omare za sestavine, je dobila občutek, da bo vsak čas padla. Zaskrbelo jo je. Do Spolzgadovcev je gojila drugačen odnos, kot do učencev drugih domov. Bila je predstojnica Spolzgada in temu primerno mu je bila vsekakor bolj naklonjena.
Na Malfoya in Avis je pozabila in zaskrbljeno opazovala Taro. Njen pogled je bil moten in odsoten, Nisrine se ni mogla znebiti občutka, da tukaj ni vse prav. Odločila se je, da pristopi do nje in povpraša, kaj je narobe, ko se je kar naenkrat sesedla pred svoj kotel. Takoj je prihitela do nezavestne Tare in pokleknila zraven ter pogledala, kaj je narobe. S svojo belo roko je prijela njeno zapestje. Začutila je počasen, a enakomeren utrip. Tara je na tleh ležala kot lutka. Profesorica je zamahnila s palico in iz kabineta je priletela sivkasto bela steklenička, naravnost Nisrine v roke. Napoj je bil zdravilen, namenjen za več stvari, kot so bujenje, odpravljanje slabosti, za zbranost, bistrost... Stekleničko je je odprla in nežno premaknila Tarin obraz, da je nekaj kapljic lahko steklo Tari v usta. Počakala je, kaj se bo zgodilo.

Niccole je, ko je iz shrambe prinesla vse potrebne sestavine, začela s pripravljanjem napoja. Ko je voda zavrela je s srebrnim nožem, ki je bi namenjen izključno pripravi napojev in ne ravno poceni sesekljala liste rastlinic in živali, ki jih je dodajala. skrbno je mešala kot je pisalo v navodilih, še posebaj po dnu kotla, da se nebi kaj prilepilo na dno kotla. Njen napoj je tiho brbotal in zopet je pomešala v smeri urinega kazalca, nato pa še dvakrat v nasprotni smeri. ko je mimogrede z očmi šinila po učilnici je na tleh tudi sama zagledala nezavestno Taro. Če nebi bila spolzgadovka ji najverjetneje nebi bilo mar, ker pa je bila predstavnica Spolzgada je zmanjšala ogenj in stopila k Tarini mizi, kjer je že bila profesorica. ''Omedlevica?'' je vprašala profesorico, njen glas pa ni izdajal ničesar. Počepnila je in nezavestno Taro nalslonila na eno izmed nog mize.''Jo spremim v ambulanto ali v dom?'' je še vprašala, in se zazrla proti profesorici, ki je v roki že držala stekleničko z napojem.

Remus je poslušal profesoričina navodila in se ob povelju sprehodil do omarice s sestavinami. Nabral si je kar je potreboval za napoj in se vrnil za svojo mizo. Zakuril je pod kotelj in odprl učbenik, da je videl kaj vse mora še postoriti.
Previdno je vzel v roke prvo sestavino in jo že hotel vreči v kotel, ko se je spomnil da mora tja naprej dodati še vodo.
Bedak je jezno pomislil nato pa že dvignil palico in zamrmral "Agumenti". Kotel je napolnila voda in čas je bil da začne pripravljati raztopino krepčalino.
Najprej je v napoj vmešal sesekljane koreninice Ognjene Vrbovke, ki jih je dobil, že pripravljene, iz omare z sestavinami. Dodal jih je v napoj nato pa preveril za nadaljna navodila. Tudi sam je nato dodal strupenega osata a previdno, saj je videl kakšna je bila reakcija pri Tarinem napoju. Ko se mu je pogled znova ustavil na njej ga je malo zaskrbelo Ali je res bleda ali se mi samo zdi. Ni vedel ali si samo izmišlja ali pa je Tara izgledala bolehna. A moral je nadaljevati z napojem, čeprav ga skrb za Taro še vedno ni zapustila. Dodal je nekaj kapljic salamandrove krvi in napoj se je prebarval. Nato pa je izcedil še sok granatnega jabolka in ga dodal napoju. In nato je dvignil pogled proti Tari, ki pa je ležala na tleh. Nad njo se je že sklanjala profesorica in tudi nekaj ostalih jo je zaskrljeno opazovalo.
"Tara" je rekel Remus in pohitel proti njej. Ležala je na tleh profesorica pa ji je že dajala nek napoj. Stopil je zraven profesorice in zaskrbljeno opazoval Tarin obraz za kakršnkoli znak, ki bi mu lahko povedal da je z njo vse vredu. Njegov napoj je pozabljen brbotal za njegovo mizo sam pa je imel vse misli pri Tari.

Malofy je zajavkal saj ga je Avis brcnila kar precej močno. V roke je vzel stekleničko s salamndrovo krvjo in si pripravil še pernato zel.
"Torej.. Celo stekleničko krvi," je rekel in jo zlil v kotel. "Mešaj dvakrat v smeri urinega kazalca, potem pa.."
Beseda je bila zabrisana.
"Potem pa se znajdi naprej," je rekel in odložil knjigo.
Gledal je Avis, ki je mešala napoj, potem pa spet pokukal v učbenik. "
"Granatno jabolko," je rekel odsotno in si ogledal sadež, katerega je dražl v roki. "Polovico semenk.."
Jabolko je s pomočjo palice dal na pol in potem z žličko postrgal semena ven.
Še preden bi lahko kaj
"Dodajati moram po žličkah," je rekel in vrgel eno žličko semen v kotel. Nič se ni zgodilo. Z velikim veseljem je nadaljeval, dokler mu semen ni zmanjkalo.
"Uuu.. je to dobro?" je vprašal ko je napoj spremenil barvo. Namesto brezbarven je bil sedaj temno rdeč.
Še preden bi lahko Avis odgovorila je Tara padla na tla. Lucius se je obrnil in čeprav se s Taro ni dobro razumel, ga je skrbelo. Navsezadnje mu je pomagala pri Narcissi. Še preden je lahko reagiral, je bila pri njej že učiteljica in tisti sitni Gryfondomovec Remus.

Trpek okus na usnticah jo je zdramil in Tara je počasi prišla nazaj k zavesti. Odprla je v oči in pred seboj videla le nejasne podobe. Kaj?...se je spraševala, medtem ko ji je v glavi močno kljuvalo, slabost pa še kar ni pošla. Pogoltnila je slino in po grlu jo je zapeklo in po telesu se ji je razlil ogaben okus.
Namrščila se je in se vprašala kaj se z njo dogaja. Trezno razmišljanje vsekakor ni prišlo v poštev in zato je raje zaprla oči in nato zopet zamežikala, nad seboj pa je že razbrala podobe.
Jasno ji ni bilo popolnoma nič in zato je samo zmedeno pogledala in zamomljala:" Kaj? Kaj se dogaja?" Ugotovila je namreč, da leži na tleh, naslonjena na mizo in nič ji ni bilo jasno, kako je prišla v tak položaj.
Poskušala se je spomniti kaj se je zgodilo in nazadnje ji je kljub bolečini uspelo. Šla je po stekleničko s krvjo in nato je videla rdečo barvo, nato pa tema.
Dvignila je pogled po zaskrbljenih obrazih okoli sebe. Očitno se je onesvestila...jo je prešinilo in ji postalo nerodno. Vsekakor tole ni bil položaj v katerem si je želela biti, zato se je uprla na roke in se poskusila dvigniti, toda poskus se je izjalovil, ko se ji je znova zavrtelo. Za nameček, pa jo je še začelo zebsti in komaj se je kontrolirala, da se ni začela tresti. Pa kaj ji je? Očitno je staknila kakšen virus...

Avis je najprej začudeno zrla v Malfoya, a je vseeno delala po negovih navodilih. Ko se je napoj obarval v temno rdečo je odsotno prikimala,
"Odlično, Malfoy. Mislim, da sva na dobri poti." za taro se sploh ni zmenila, ampak je brala navodila v knjigi
"počakati morava 10 minut, potem pa se še pet minut meša...- na zmernem ognju." s palico je zmanjšala velikost palmena pod kotlom, potem pa z zadovoljstvom pogledala Malfoya.
"Dobro nama gre. Ni videti, da bi kotel lahko razneslo. vendar vprašajva še profesorico.Roko je dvignila visoko v zrak ter čakala, da se profesorica prikaže pri njuni mizi in pove, če je z napojem vse v redu.

Lucius je zrasel za dva centimetra, ko je ugotovil, da je nekaj pri napojih naredil celo prav.
"Kako človek sploh ve, kaj je zmeren ogenj?" je vprašal in se spet namrščil.
"Poglej recimo tistega smrdljivega velikana Hagrida. Če bi Prepovedani gozd zgorel, bi bil to zanj zmeren ogenj," je rekel in pogledal k Tari.
Zgledala je precej v redu, zato se je spet posvetil napoju. bilo mu je smešno, da je Avis dvignila roko, kakor kakšna pridna punčka.
"Zgledno," je rekel in se posmehljivo nasmehnil.

"Mogoče bi me lahko vzel za zgled. " Prebrisano se je nasmehnila.
"in vseeno je bolje, da profesorico sedaj vprašava, če je kaj narobe z napojem. Sedaj se da še popraviti ali pa začeti znova. Če bova spraševala na koncu ure..."
Ozrla se je po učilnici, kjer so ostali, eni bilj, drugi manj, spretno delali. Napoji so bili približno podobnji njunemu. To je bil dober znak, ampak Avis se raje ni preveč zanašala na to.

Lucius se je namrdnil. Niti če bi mu šlo za življenje verjetno ne bi dvignil roke in dejansko počakal, da ga nekdo počasti s tem, da ga pokliče in pusti do besede.
Pogledal je napoj in v roke vzel učbenik, prebral je, katere sestavine so še potrebne in pogledal proti tistim, ki jih je imel na mizi. Imel je vse, kar je pisalo v učbeniku, samo malo premalo je bilo slamandrove krvi. Odšel je po še malo krvi in prišel nazaj k mizi. Čeprav pri pouku nikoli ni preveč sodeloval je tokrat delal precej vestno. Za Malfoya. Pa tudi zabavno mu je bilo, ker je delal z Avis. In varno, saj ga je ta popravila vsakič, ko je kaj naredil narobe.
"Tukaj piše, da mora biti napoj temnordeč, zato predvidevam, da je prav, kar delava," je rekel in s prstom pokazal na mesto, kjer je to pisalo. Ampak vseeno je, ne da bi dvignil pogled od učbenika, čakal, da učiteljica potrdi, da je z napojem vse v redu.

Avis je ob malfoyevem komentarju počasi spustila roko, ki jo je že precej biliela.
"Če tako piše...potem mora biti pa že prav."
napoj je pomešala, kot je pisalo v navodilih potem pa vanj previdno vlila salamandrovo kri.
"hvala za pomoč, malfoy. pri drugih bi imela to za nekaj samoumevnega ampakpri tebi..." stavka ni dokončala, saj se je napoj naenkrat obarval črno.
"uau...lepo. Apak smrdi pa nagravžno!" vendar se ne vonj v trenutku spremenil v prijetnega.
"Zanimivo. " je zamrmrala.
"Sedaj pa ti dodaj še preostalo."

Remus je zaskrbljeno zrl v Taro, ki se je poačsi prebudila. Še vedno je bila videti slabo in Remus bi jo najraje peljal v ambulanto. A vedel je da tudi če bi že Tara morala iti v ambulanto bi jo tja pospremila Niccolette, ki se je ponudila že pred tem. "Tara. Si dobro?" jo je zaskrbljeno vprašal. Ko mu je odgovorila na vprašanje se je odpravil nazaj k svojemu kotlu.
Pogledal je v napoj, ki je bil popolnoma prevret. Remus ni vedel če je sploh še uporaben a za to mu ni bilo mar. Razmišljal je le o Tari in vsake nekaj sekund zaskrbljeno pogledal v njeno smer. Nato pa se je odločil da bo poizkušal popraviti kar se bo pač še dalo. Z palico je zmanjšal ogenj pod kotlom. Vanj je dodal še nekaj vode in napo je postall bolj bled.
Hm... to ni ravno pomagalo. Mogoče pa če dodam še kapljico salamandorve krvi? še enkrat je vzel stekleničko z salamandrovo krvjo. V napoj je dodal kapljico in napoj je postal malo boljše barve in tudi vonja a Remusu je manjkalo še kar nekaj da bi biil napoj točno tak kot bi moral biti.
Vzel je v roke učbenikk in ga še enkrat preletel. Ne morem zvariti novega ker ni dovolj časa. Prav tako ne morem dodati vseh stvari še enkrat saj nimam dovolj sestavin. je pomislil. Pogledal je na uro in videl da je do konca še samo nekaj minut zato je natočil napoj v epruveto in jo zapečatil. Vedel je da s tem napojem ne bo prislužžil kaj prida točk. Spet je pogledl proti Tari. Še vedno je bila bleda in ni zgledala najbolje. Opazil je da Malfoj in Avis še vedno delata svoja napoja a sta bila tudi onadva že skoraj pri koncu.
Ponovno je zamahnil z palico in z mize pospraviil stvari. Učbenik je sprevil v torbo in si jo zaprl. Epruveto je odnesel na profesoričino mizo nato pa se vrnil na svoj prostor, kjer je čakal na zvonec, ki bo naznanil konec ure.

Caley je skomignila z rameni, saj Tara očitno ni hotela pomoči. Samo toliko se je obrnila stran, da bi dodala kri pa je že zaslišala trušč. Spolzgadovka je bila na tleh, okoli nje pa še polovica ostalih. Malo v skrbeh je zmajala z glavo, a ni šla pogledat kaj je, saj niti ni bilo več prostora. Raje se je posvetila svojemu napoju dokler ni imel prave barve in gostote. Ko je končala, ga je nalila v epruveto, potem pa pospravila mizo. Tudi Tara je zgledala že veliko bolje kot prej, zato je mirno počakala na konec ure.

Nekaj časa je le zmedeno sedela na mrzlih tleh, ter se poskušala nekam skriti. Trpek okus se še kar ni polegel, toda čutila je, da ji je ravno to pomagalo. Pogled je usmerila proti profesorici in napol zamomljala:" Hvala," saj se ji je dozdevalo, da ji je napoj ali karkoli že je, dala ravno ona. Motilo jo je le, da se je znašla v takem ponižujočem položaju, zato je kar se da hitro rekla:" Jaz sem v redu," nato pa se je uprla na stol in se potegnila navzgor. V glavi se ji je močno zavrtelo, toda to ni bilov primerjavi s tistim prej. V mrzli učilnici jo je zeblo, zato je rokave plašča potegnila čez dlani, da bi se ji ogrele.
Raje se je sesedla na stol in nesrečno pogledala v kotel pri tem pa upala, da bo ure čimprej konec. Čutila je, da ji bolečina v glavi pojenja, toda če bo še vedno pokonci, se bo hitro vse vrnilo skupaj s slabostjo. Vseeno pa ni hotela sedaj oditi. Upala je, da še vseeno lahko kaj popravi pri napoju. Toda opazila je, da je vsebina kotla prav pomilovanja vredna. Voda je skoraj že vsa povrela in je je bilo sedaj samo na dnu nekaj skupaj z nekakšno brozgo sestavin, ki so bile popolnoma uporabne.
Namrščila se je in se vdala v usodo ter se naslonila na stol. Tale ura je bila prava polomija... je pomislila in potegnila palico izza plašča. Jezno je zamahnila palico in komaj dosegla, da je vsebina kotla izginila. Njena nesposobnost je očitno dosegla vrhunec. Skrušeno je obsedela in komaj čakala, da nekam izgine...

[se opravičujm da tolk časa nism nič odpisala, preprost ni blo časa med tednom. :? ]

Njen pogled je bil prikovan na Taro. Le bežno je zaznavala obrise učencev, ki so, nekateri z zanimanjem, drugi z zaskbrljenostjo pogledovali, kaj se dogaja. Ko je videla, da se je Tara zbudila, ji je odleglo, pa še vseeno ni mogla spregledati njenega bledega obraza in meglenega leska v očeh. Za trenutek je opazila Lupina, ki je zaskrbljeno zrl v Taro. Ta se je počasi odpravila do kotla in zagotovila Lupinu, da je vse v redu, vendar se Nisrine ni zdelo tako. Hitro je skočila do kabineta in med nešteto steklenicami, čašami in vso kramo, ki jo je imela, našla neodprto steklenico maslenuška.
Vrnila se je v učilnico in odkorakala do Tare. "Si prepričana, da je vse v redu s tabo?" jo je zaskrbljeno vprašala in ji pomolila steklenico maslenuška. "Spij ga nekaj požirkov, ogrel te bo in počutila se boš vsaj malo bolje," ji je rekla in se uspela nasmehniti, kar je njen obraz naredilo čisto drugačen. Oči pa so ji samodejno švignile k njenemu napoju, ki niti približno ni bil tak, kot bi moral biti. Samo zmajala je z glavo in ji rekla: "V takem stanju ne moreš delati, lahko greš v ambulanto ali pa se vrneš v dom, če hočeš. Čeprav bi bilo najbolje, da greš v ambulanto." Še vedno se ji je zdela precej slaba.
Ko je pogledala po razredu se je spomnila, da ima predavanje. Zmedeno si je ogledala napoje drugih in odsotno prikimavala, ni dajala ciničnih komentarjev, kot običajno.

Malfoy se je samozavestno nasmehnil, ko je učiteljica prišla do njunega kotla. Ko je pokimala je zadovoljno vzel naslednjo sestavino in pogledal v učbenik.
"Dodati morava malo korenine ritotrobega zaribanca," je rekel in njegov nasmeh je izginil. Spet se je namrščil, kar je zadnje čase počel zelo pogosto.
"Koliko je to malo?" je vprašal napol jezno, ko je bral sestavine. Prebral je vse še enkrat in zagledal podatek, ki ga je iskal.
'Butec. Če bi malo bolj pogledal..' je pomislil in dodal napoju dve korenini, srednje veliki.
Premešal je napoj, dvakrat v desno in trikrat v levo. Spet se je zadovoljno nasmehnil in gledal v kotel. Vonj se je začel spreminjati in skoraj je že dišal, čeprav se je še vedno vohal ostri vonj salamndrove krvi.
"Dodati morava še.." Pogledal je zadnjo sestavino v učbeniku in jo prebral: ".. petnajst centimetrov dolgo steblo Bogomoljke."
Dvignil je obrv, saj ni vedel, kaj ima bogomoljka s tem napojem, ampak navodila so bila taka.
Odmeril je steblo in ga podržal pred kotlom.
"To je to. Če kotel raznese, bom rekel, da si ti zasrala," je rekel in se zarežal. Vrgel je steblo v kotel in počakal..

nekaj trenutkov sta oba gledala v kotel, Avis opazno bolj živčna kot Malfoy. Ker je napoj spremenil barvo v pravo in je kotel ostal cel, si je avis vidno oddahnila, nato pa segla po epruveti. S palico je najprej pogasila ogenj pod kotlom, potem pa je z njo prenesla še nekaj tekočine v epruveto ter jo zaprla z zamaškom.
"malfoy, tale napoj ni le dober, odličen je. " je rekla pohvalno, vendar brez kakega pretiravanja. vstala je ter s ponosno dvignjeno galvo odnesla epruveto na profesoričin kateder. Med hojo je s zamahom palice na epruveto pričarala njun podpis.

ko je sedla spet nazaj k Malfoyu in začela pospravljati knjigo (oziroma kar je ostalo od nje) v torbo in je zraven previdno položila še pergamentne zvitke ter pero in črnilnik se je zadovoljno nasmehnila.
"Tole delo s tabo je pa utrujajoče. Ampak uspelo nama pa je. "

Malfoy je pospravil svoje knjige skoraj v sekundi in gledal za Avis, ki je hodila proti katedru. Ponosno je gledal epruveto v njeni roki in skoraj pomislil, da je sodelovanje med poukom skorajda zabavno. Ampak to seveda ni smel pomisliti, zato se je raje usedel in razmišljal o čem drugem. Naprimer o tem, kako sta prva končala napoj in kako sta ga končala pravilno. Vsaj upal je tako.
"Upam, da mi tega ne bo treba piti," je rekel in se skremžil. Na pogled je bil napoj odvraten in vonj še vedno ni bil čisto sladkast.
"Mislim, kaj bi svet brez mene, če bi jaz popil ta napoj in potem umrl, ker sva ga midva narobe pripravila," je rekel teatralno, čeprav se je zavedal, da bi svet brez njega ostal precej enak.

Avis ga je presenečeno pogledala
"Ti resno misliš, da bi bila to kakšna velika škoda?" pri tem je komaj skrila zloben nasmešek. Izzivalno je dvignila obrv inzaprla torbo.
"Malfoy malfoy" Nagnila se je k njemu in mu šepnila na uho
"Zapomniti si moraš, da so napoji, ki jih naredim jaz, vedno pravilni. "Potem je vstala ter se odpravila proti vratom. prijazno je pozdravila profesorico ter ošinila Malfoya
"Pridi, greva. drugače bova pozna na naslednjo uro." je siknila skoz zobe ter mu pomignila naj pohiti.

Rmeus je čakal na konec ure na svojem mestu. Ko je končno zazvonilo je hitro pobral svoje stvari in se odpravil proti vratom. Še zadnjič je zaskrbljeno pogledal Taro nato pa je že smuknil skozi vrata proti naslednji uri.
Tokratne ure napojev se ne bo dolgo spominjal saj svojega napoja ni dokončal in je pričakoval da bo zanj dobil slabo oceno. A tolažilo ga je dejstvo da je bilo z Taro bolje in da je bila tudi profesorica pretresena zaradi tega dogodka in bo mogoče bolj mila pri ocenjevanju.
Ni gojil prevelikih upov raje je pobrskal po spomino kaj ima na urniku in izginil po temnem hodniku proti naslednji uri.

Čutila je, da jo slabost počasi mineva, toda ko je pogledala v svoje mrtvaške roke je ugotovila, da je to samo trenutno stanje boljšega počutja.
Nadnjo je padla senca in zmedeno je pogled obrnila navzgor, na obrazu pa se ji je, že naslednji trenutek, zrcalila presenečenost. Osuplo je gledala profesorico in sprejela ponujeni maslenušek ter takoj naredila požirek. Toplota se ji je v sekundi razlezla po celem telesu in ji dodala nekaj moči. Toda maslenušek ni očitno bilo vse, kar je trenutno potrebovala. Bledica je še vedno kraljevala na njenem obrazu.
Mogoče bi res morala v ambulanto...je pomislila nato pa odsotno pogledala profesorico in hvaležno zamomljala:"Hvala," in še nekaj trenutkov gledala za njo, ko je ta že odšla proč.
Naredila je še par požirkov in se še kar čudila nad profesoričino nenadno skrbjo, nato pa se je dvignila in pospravila stvari v torbo. Še enkrat je z pogledom zaobjela učilnico nato pa tudi sama topila skozi vrata na hodnik, kot je prej opazila storiti Remusa.

Malfoy se je zarežal ob Avisini šali. Nekaj časa nazaj bi na vse te šale o njem odgovarjal s sarkazmom, ali pa bi enostavno uporabil kakšno kletev in bi izvor zafrkancije enostavno mučil.
Toda problemi s skrinjo, dejstvo, da se je dejansko navezal na starejšo Spolzadovko, da ga Narcissa zavrača.. Vse to je botrovalo njegovemu slabemu počutju.
Pobral je svoje stvari, vstal in se odpravil proti vratom. Ozrl se je po razredu in ponosno pogledal stekleničko, v kateri je bil napoj, katerega je pripravil sam. No, malo z Avisino pomočjo, pa vendar je sodeloval.
Ozrl se je še proti učiteljici in ji narahlo pokimal, saj se je do svoje predstojnice vedno lepo obnašal. Celo spoštljivo, čeprav mu to ni bilo v navadi.
"Kaj pa je naslednjo uro?" je vprašal Avis in pri tem zamišljeno gledal v tla, kar je bilo spet čudno, saj je včasih hodil po hodniku z visoko dvignjeno glavo.

Avis je stopila skozi vrata po hodniku.
"Obrambo pred mračnimi silami imamo." je zaklicala čez ramo. nato se je obrnila, da je lahko gledala v Malfoya. zdel se ji je nkam žalosten in nenavadno priden.
" in če ne boš pohitel, bova zamudila. " je še rekla, potem pa ga je zgrabila za roko, kot je to imela pogosto v navadi ter ga potegnila za sabo pohodniku.
"pridi." je rekla nepotrpežljivo ter si odpihnila lase, ki so ji silili na oči.

njuni koraki so odmevali po hodniku.

Malfoy se je skoraj zaletel vanjo, ker ni gledal pred sabo, temveč v tla. Ni pričakoval, da se bo Avis zaustavila, zato je ostro vdihnil, ko se je nenadoma narisala pred njim.
"Kačjegovorca torej," je rekel tiho, da ga je slišala samo Avis. Ta podatek se mu je zdel pomemben, da ga pove, čeprav si s tem ni mogel pomagati, kajti Spolzgadovka mu je povedala, da ne sme povedati nobenemu učitelju.
Skomignil je in se pustil voditi Avis, katera ga je za roko vodila kar pogosto zadnje čase. Ko pa se mu svojih okončin ni dal premikati. V tistem trenutku, ko ga je Avis držala za roko in vlekla za sabo bi dal vse, da bi se od nekod narisala Narcissa in si ta prizor dodobra ogledala.

Zvonec je oznanil konec ure. Učenci so hitro zapuščali učilnico. Počakala je, da se je ta popolnoma izpraznila, nato pa še sama izginila v temne hodnike Bradavičarke...

[mi je zlo žou da ni bla ura bolj zanimiva, ampk sm mela ogromno dela, že na narcisso nism mogla največ pisat, za nisrine pa sploh ne. ]